The Eagle is on the ride again! Dva pomena se skrivata za tem stavkom. Prvič: železni orel je tokrat odletel v vesolje iskati črno sonce, njegovo potovanje pa si lahko preberete v besedilih prvega Primal Fear konceptualnega albuma. Drugič: Black Sun poleg tega predstavlja četrto ofenzivo nemških power metalcev iz Stuttgarta. Ti so tokrat, še bolj kot do sedaj, napadli z vsemi razpoložljivi močmi.
Odličnega visokega »halfordovskega« vokala Ralfa Scheppersa smo že dalj časa navajeni, enako velja za ritem sekcijo (z Matom Sinnerjem na čelu), ki vseskozi narekuje oster tempo, vse boljša stran banda pa postaja kitarski duo Henny Wolter/Stefan Leibing. Na novem albumu to dokazujeta z odličnimi solažami in riffi, ki jih izmenjaje streljata iz svojih instrumentov, svoje delo pa nadgrajujeta z izjemno uigranostjo in podrejanju kolektivu. Primal Fear sedaj delujejo kot prava homogena celota, v kateri ni več izstopajočega dela. Svojemu stilu seveda ostajajo zvesti, še vedno se čutijo vplivi Judas Priest (še najbolj v Revolution in We Go Down), vendar so primerjave z njimi vse manj na mestu. Prvi del plošče zaznamujejo predvsem hitre, power pesmi Black Sun, Lightyears From Home ter Fear. Po njej pa tempo malo upočasnijo, v ospredje pridejo pesmi srednjega tempa z večjo mero melodike. Od teh sta jim zelo dobro uspeli Mind Control in Magic Eye, ki v sebi skrivata veliko »hitovskega« potenciala, še več kot edina balada na albumu Silence.
Za vsakega power metalca bo iskanje črnega sonca potovanje, ki si ga lahko le želi.

Matjaž