Medtem ko samooklicani kralji metala Manowar zadnja leta nekoliko počivajo na svojih lovorikah, njihovi posnemovalci nadaljujejo s polno paro. Tokrat so na sporedu nemški »true« metalci Sacred Steel, ki se po dveh letih vračajo z albumom Hammer Of Destruction.
Če ste se z bandom že srečali v preteklosti, potem vam je praktično jasno, kaj boste dobili tudi tokrat. O kakršnikoli originalnosti glasbe je pri Sacred Steel odveč govoriti, enako velja za tematiko besedil, a vsem klišejem navkljub je stvar boljša, kot bi si kdo lahko mislil. Kot že rečeno, gre za klasične Sacred Steel, to pa pomeni, da imamo znova opraviti z rafalom power metala stare šole (in tokrat beseda »power« zares upraviči svoj pomen). V poštev seveda pridejo obvezne metal himne (Maniacs Of Speed, Impaled By Metal itd.), nekaj zares catchy komadov (na primer Generally Hostile, Plague Of Terror ter vsekakor naslovni komad), visok, prepoznaven vokal Gerrita P. Mutza, predvsem pa se čuti tista energičnost, zanesenost, ki jo je band vložil v album, oziroma njihova predanost sami glasbi. Krajši, naspidirani komadi takoj dosežejo svoj namen, Sacred Steel pa je uspelo tudi s skorajda devetminutno Black Church. Album je lepo tekoč, poslušljiv, odigran »z jajci« – metal!
Na kratko, čeprav ne gre za najbolj originalno stvar na svetu, je album odlična izbira za vse pristaše heavy / power metala. Pozabite zlajnane Hammerfall, čas je za Hammer Of Destruction!

Boštjan