Te vrstice sem začel pisati, ko je že odjeknila novica, da so se Slayer vrnili iz pokoja. In zakaj je to zdaj na tem mestu pomembno? Ker sem po upokojitvi Slayer te zamenjal z nemško thrash metal velesilo Sodom. In poleg tega je novica, da se Slayer vračajo na odre, tako velika, da jo je treba še enkrat ponoviti.

No, dovolj o dogajanju čez Lužo, pomenimo se o tem, kaj se dogaja v Evropi, natančneje v nemškem kraju Gelsenkirchen. Tam je Tom Angelripper (vokal, baskitara), šef od Sodom, okoli sebe združil še kitarista Franka Blackfireja in Yorcka Segatza ter bobnarja Tonija Merkla, da posname EP z naslovom 1982. V naslovni pesmi se Tom spominja časov v začetku osemdesetih, ko je kot edini v razredu vedel, kdo so Motörhead, in je bil stigmatiziran zaradi dolgih las in načina oblačenja. Retorično vprašanje: kateri metalec ne pozna tega obdobja?

V nadaljevanju imamo nato opravka s štirimi ponovno posnetimi komadi, ki so s pomočjo recenzirane izdaje prvič ugledali luč sveta na vinilu. Gre za komade Witching Metal, Victims of the Death, Let's Fight in the Darkness of Hell in Equinox. Na podlagi oživitve teh komadov se band navezuje na stare čase, poteguje vzporednice in dokazuje, da mu zob časa ni prišel do živega, saj je še vedno tu, močan, glasen in prepričljiv kot nekoč.

EP 1982 torej ne prinaša nič blazno novega, temveč se poklanja starim časom, tako banda kot scene, in na svoj način dokazuje, da je old school thrash metal še kako živ. Hkrati pa band z njim dela dodatno reklamo za svoje nastope v žive, kjer se zadnje čase ponovno močno posveča glasbi, ki je bila ustvarjena v začetku njegovega delovanja.