recenzije

    Let The Tempest Come

    25. 4. 2006, Ivan Cepanec

    Neaera

    Let The Tempest Come

    Metal Blade, 2006

    Če me je prvenec Rising Tides Of Oblivion pognal v beg stran hitreje kot bi vampir zbežal pred križem, me je Let The Tempest Come prikoval na mesto. Čeprav Neaera še vedno ne odstopajo od svoje ljubezni do modernega mosha in švedskega melodičnega death metala, pa so vseeno posneli hudičevo dobro ploščo.
    Tipično švedski so dvojni kitarski napadii (večinoma harmonije pri riffih), mid-tempo in up-tempo beat, kričeč vokali, lead deli in solaže. Kaj je sploh še novega? No, prvi je večji delež death metal growla, ki je izredno dober in jasen, bobnar je razširil miks dinamike na dober miks med različn…
    The Duke

    24. 4. 2006, Matjaž Prešeren

    Jorn

    The Duke

    AFM Records, 2006

    Jorn Lande je v Masterplan končno našel zasedbo, v kateri je njegove vokalne veličine odkrila širša svetovna metalska javnost in v kateri se je končno ustalil. A Jornu umetniška kreativna žilica ne dopušča, da bi se zadovoljil le z delom matičnega banda; po drugem Masterplan albumu Aeronautics in Allen/Lande projektu s Symphony X vokalistom Russell Allenom, je v letu dni sedaj prišel na vrsto še tretji album v letu dni, njegov četrti solo izdelek, The Duke.
    Na njegovem prejšnjem solo albumu Out To Every Nation bi lahko našli kakšno vzporednico več z Masterplan, na The Duke pa Jorn bolj ali manj…

    Operation Mindcrime II

    21. 4. 2006, Matjaž Prešeren

    Queensryche

    Operation Mindcrime II

    Rhino, 2006

    Prišlo je do dogodka, do katerega je bilo do zadnjega upati, da se le ne bo zgodil; Queensryche so izdali nadaljevanje svoje neponovljive mojstrovine Operation Mindcrime. Band, ki je po fenomenalnem prvem desetletju svoje kariere v drugem z odkrivanjem neke nove glasbene podobe popolnoma zašel, se torej poizkuša vrniti k svojim najsvetlejšim trenutkom in obuditi nekaj najveličastnejšega v metal zgodovini. Misija nemogoče?

    Odgovor na to je žal pritrdilen in tudi pričakovan. Nadaljevanje prvemu delu ne seže niti do kolen, glede samega koncepta, grajenja zgodbe v simbiozi z glasbenim potekom in st…

    Tarja in Ljubljana
    Kill

    20. 4. 2006, Ivan Cepanec

    Cannibal Corpse

    Kill

    Metal Blade, 2006

    Že 10. plošča Cannibal Corpse ne prinaša skorajda nič novega, a pri Cannibalih kaj novega niti ne potrebujemo. Tole je death metal kot se šika!
    Najverjetneje bodo najbolj na svoj račun prišli pravi fani, ki bodo takoj opazili prihod Roba Barreta v vrste klavcev, kar se opaža predvsem v določenih riffih, ki spominjajo tudi na njegovo delo v Malevolent Creation. Seveda ne gre zanemariti tudi Pata O'Briena, s katerim tvorita prav učinkovito uničevalno enoto, ki svoje odlično izvajanje/poznavanje death/thrash riffov na tej plošči še bolj postavita v ospredje. Alex Webster se žal ne približa zvoku …
    Sodom

    19. 4. 2006, Jaka Bulc

    Sodom

    Sodom

    SPV (Steamhammer), 2006

    Zadnje čase se veliko govori o reunion ploščah in turnejah legendarnih thrash bandov iz osemdesetih. Začuda so nemški thrasherji Sodom malokrat tema teh pogovorov in nepozorno uho bi se kaj kmalu lahko povprašalo, zakaj vsi izpuščajo band, ki je tako zaznamoval evropsko metal sceno osemdesetih in vplival na kar nekaj vodilnih skupin v današnjem metalu. Odgovor je kar se da preprost: Sodom ne potrebujejo nikakršnega reuniona, comebacka ali česarkoli že, saj sploh niso nikoli nikamor odšli. Onkel Tom Angelripper in njegov band namreč že več kot 20 let izdajajo plošče, vsaka naslednja že kar malc…
    Afterburner

    14. 4. 2006, Ivan Cepanec

    Sinister

    Afterburner

    Nuclear Blast/Mordor, 2006

    Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tako užival ob poslušanju death metal CDja. Po malce slabših Creative Killings in Savage Or Grace, so Sinister definitivno izdali »killer« ploščo.
    Že zvokovno se vidi, da je Andy Classen »the man«, kar se tiče izvabljanja Sinister energije – kitare so jasne, vokal je ravno prav urejen, slišen, jasen, medtem ko je odpravljena tudi običajna hiba zvoka bobnov, ki ni bil dober že od Hate naprej, saj je vedno zvenel kot ritem mašina. Po Hate je Sinister končno spet na konju, kar se brutalnosti tiče. Kdor dvomi, da je Aad na vokalih slaba izbira, lahko samo utihne. A…

    Kadilnica (24. 12. 2026)
    Kheros

    13. 4. 2006, Matija Prnaver

    Furia

    Kheros

    Season Of Mist, 2006

    Na način 21. stoletja kombinirati thrash in death metal res ne zveni nič pretresljivega, vendar če je stvar nadgrajena tako kot je to uspelo Francoskemu sekstetu Furia na tretjem albumu Kheros, bo izdelek nedvomno izstopal iz povprečja, če že ne bo zanimiv in izviren.
    Furia so v manj kot desetletju obstoja lepo pokazali napredek in svoj slog pripeljali do prepoznavnosti. Pozabite na zdistorziran thrash z blastbeati in growlom, Furia so šli mnogo dlje – lahko vam servirajo agresiven metalcore del, kateremu sledi gothic pasaža in obratno. V zanimivih, vse prej kot preprostih strukturah se poigrav…
    Savage Souls

    12. 4. 2006, Matjaž Prešeren

    Mystic Prophecy

    Savage Souls

    Massacre Records, 2006

    Nova založba, nova zasedba; začetek nečesa novega? Pestro, a nič kaj vzpodbujajoče je bilo dogajanje v taboru Mystic Prophecy od izida prejšnjega albuma Never-Ending dalje, zgodilo se je polno sprememb. Po odhodu kitarskega virtuoza Gusa G-ja in bobnarja Dennisa Ekdahla (Raise Hell) so Mystic Prophecy postali čisti nemški band (no, vokalist Lia je po narodnosti Grk, a živi v Nemčiji), namesto Gusa pa sta sedaj v novi zasedba dva kitarista.
    Najpomembneje pa je, da vse te spremembe niso vplivale na glasbeno usmeritev in kvaliteto izvedbe, ki je bila visoka že na zadnjih dveh albumih, ni pa jim pr…
    ... And We Could Have It All ...

    11. 4. 2006, Ivan Cepanec

    God Scard

    ... And We Could Have It All ...

    Chill Pill 99, 2005

    Okoli štirideset minut dolg izdelek God Scard prikaže kot skupino, ki si drzne eksperimentirati in ki dokaj uspešno parira ostalim, ko gre za zmes melodike, patosa in brutalnosti. Expect the unexpected, »to enter – the heart must break.«
    Odpre se s (pre)dolgim introm, ki izbruhne v To Have It All, ki vsebuje vse, kar Godscard so. V ospredju je speven in catchy refren, ki prikaže Nickyjev vokal v stilu »Robb Flynn meets Max Cavalera meets Ryker's meets šlager pevače«. Ja, clean vokal je originalen, skozi ostale komade pa si da duška in prikaže dokaj dobro obvladanje kruljenja, kričanja, dretja …
    Paranoid - skodelica
    Christ.0

    10. 4. 2006, Matjaž Prešeren

    Vanden Plas

    Christ.0

    Inside Out, 2006

    Po dokaj rednem izdajanju albumov so si Vanden Plas privoščili najdaljši odmor njihove kariere, ki so ga posamezni člani izkoristili za ukvarjanje z drugimi aktivnostmi in glasbenimi projekti, vokalist Andy Kuntz se je na primer lotil solo projekta Abydos. Zaradi njihovega odmora je v nemškem progresivnem metalu vladalo nekakšno obdobje mrtvila, ki se s tem albumom gotovo prekinja.
    Vanden Plas je band, ki se z manjšimi koraki razvija od albuma do albuma, a znotraj dosti ožjih okvirov, kot to recimo počnejo Dream Theater, albumi Nemcev so stilsko precej konstantnejši. Tudi na Christ.0 so vpelja…