recenzije
31. 3. 2005, Matjaž Prešeren
Indigo Child – Re-Death
Indigo Child
Re-Death
samozaložba, 2004
Mariborski dark gothic metalci Indigo Child so nov dokaz vzpona dogajanja na slovenski gothic sceni. Prvenec Re-Death pa kaže, da tu ne gre za band, ki bi se držal klasičnih gothic metalskih pristopov, oziroma ki bi vztrajal pri trenutno modernih, klišejskih vzorcih, ki ga srečujemo pri zasedbah z moškim in ženskim vokalom.
Že kar se samega komponiranja tiče, so Indigo Child izbrali zelo širok spekter in si ne postavljajo nobenih omejitev. Kažejo polno zanimivih idej, ki pridejo do izraza tudi po veliko poslušanjih, skladbe so vedno dovolj razgibane, dinamične, temačna atmosfera v njih niti ni …
Že kar se samega komponiranja tiče, so Indigo Child izbrali zelo širok spekter in si ne postavljajo nobenih omejitev. Kažejo polno zanimivih idej, ki pridejo do izraza tudi po veliko poslušanjih, skladbe so vedno dovolj razgibane, dinamične, temačna atmosfera v njih niti ni …

30. 3. 2005, Ivan Cepanec
Six Feet Under – 13
Six Feet Under
13
Metal Blade/Panika Records, 2005
Če je bila slaba travica razlog za dokaj porazni Bringer Of Blood, so tokrat Chris Barnes & Co. resnično imeli več sreče z novo robo. Tale plošča je spet zbudila skomine po zlatih časih prvih treh, najbolj pa po Maximum Violence.
Že prva pesem, Decomposition Of The Human Race, se začne z nam znanimi groovy ritmi, vendar v dokaj hitrejšem tempu. Pesmi so v 100% stilu Six Feet Under in so poslušljive, lahke za zapomniti in seveda učinkovito aranžirane za nastope v živo. Chrisovi vokali so kljub vsemu dimu še vedno najboljša kruljačina na svetu, pri tem se občasno razjezi (ko mu pade kak joint na…
Že prva pesem, Decomposition Of The Human Race, se začne z nam znanimi groovy ritmi, vendar v dokaj hitrejšem tempu. Pesmi so v 100% stilu Six Feet Under in so poslušljive, lahke za zapomniti in seveda učinkovito aranžirane za nastope v živo. Chrisovi vokali so kljub vsemu dimu še vedno najboljša kruljačina na svetu, pri tem se občasno razjezi (ko mu pade kak joint na…

24. 3. 2005, Matjaž Prešeren
Nocturnal Rites – Lost In Time – The Early Years
Nocturnal Rites
Lost In Time – The Early Years
Century Media/Mordor, 2005
V sredini devetdesetih, ko so se heavy metalu pisali slabi časi, so Nocturnal Rites pri Megarock Records izdali svoj prvenec In A Time Of Blood And Fire. Prvi izid je šel skoraj neopazno mimo metalske publike, potem pa je prišel Glory To The Brave in zanimanje za heavy, power, melodični metal je skokovito naraslo in tudi Nocturnal Rites so počasi začenjali dobivati svoj kos pogače. Nekaj že s tretjim albumom, The Sacred Talisman, največji preskok pa je pomenil naslednji, Afterlife, kjer se je v vlogi vokalista prvič predstavil Johnny Lindquist.
Ker so mnogim novim fanom njihovi začetki dokaj ne…
Ker so mnogim novim fanom njihovi začetki dokaj ne…

23. 3. 2005, Ivan Cepanec
Ektomorf – Instinct
Ektomorf
Instinct
Nuclear Blast, 2005
Prejšnji CD Destroy je imel moč, ki je sevala iz ploščka in jo je presegla samo moč nastopa v živo. Neustavljiva glasbena bomba, narejena s strastjo, orožje, s katerim so se lahko poistovetili mnogi.
Instinct je ustrezno nadaljevanje, vendar je resnici na ljubo album tak, kot bi vzeli neposnete komade za Destroy in jih izdali pod drugim naslovom. Tole je štirideset minut okroglega dolgčasa. Utelešenje copy/paste tehnike in izraz tega, kako lahko človek narobe razume, zakaj spreminjati uspešno formulo. Nezanimivi slow- in mid-tempo »jump-da-fuck-up« bobni (razen I Break You, kjer imamo up-tempo…
Instinct je ustrezno nadaljevanje, vendar je resnici na ljubo album tak, kot bi vzeli neposnete komade za Destroy in jih izdali pod drugim naslovom. Tole je štirideset minut okroglega dolgčasa. Utelešenje copy/paste tehnike in izraz tega, kako lahko človek narobe razume, zakaj spreminjati uspešno formulo. Nezanimivi slow- in mid-tempo »jump-da-fuck-up« bobni (razen I Break You, kjer imamo up-tempo…

22. 3. 2005, Matjaž Prešeren
Paradise Lost – Paradise Lost
Paradise Lost
Paradise Lost
GUN Records, 2005
Leta 1990 so Paradise Lost stopili v svet metala z death metalsko orientiranim Lost Paradise. Petnajst let kasneje je na vrsto prišel album z obrnjenim vrstnim redom besed naslova prvenca. Kaj se je vmes dogajalo, je vsem dobro poznano, že v naprej pa se ve, da je med albumoma veliko več razlik kot le zamenjani besedi v naslovu.
Izbira takega naslova bi lahko bila le simboličnega pomena, lahko bi pomenila nek nov začetek, vrnitev h koreninam in še kaj. No, Paradise Lost so strast do trših zvokov v sebi obudili že na Symbol Of Life in tokrat gredo še nekoliko bolj v smeri proti Draconian Times, …
Izbira takega naslova bi lahko bila le simboličnega pomena, lahko bi pomenila nek nov začetek, vrnitev h koreninam in še kaj. No, Paradise Lost so strast do trših zvokov v sebi obudili že na Symbol Of Life in tokrat gredo še nekoliko bolj v smeri proti Draconian Times, …

17. 3. 2005, Ivan Cepanec
Into The Moat – The Design
Into The Moat
The Design
Metal Blade, 2005
Kljub temu, da Metal Blade vse bolj pada na čare modernega metalcorea, se še vedno najdejo bandi, ki se dotičnemu žanru izognejo.
Into The Moat s Floride je petčlanski zborček, ki uživa nekakšne čudne fore in se malce preveč potika po Everglades. Rezultat je izredno odfukan death metal, ki združuje čare Cryptopsy, Cynic ipd., temu pa poda ščepec Cephalic Carnage (vendar brez norih introv). Death metal za progresivce (in obratno), dodamo še novodobne mosh fore in dobimo resnično neopisljivo dobrih triintridest minut. Vokal kruli in kriči, kitare brezkompromisno žagajo, mečejo občasne solaže in …
Into The Moat s Floride je petčlanski zborček, ki uživa nekakšne čudne fore in se malce preveč potika po Everglades. Rezultat je izredno odfukan death metal, ki združuje čare Cryptopsy, Cynic ipd., temu pa poda ščepec Cephalic Carnage (vendar brez norih introv). Death metal za progresivce (in obratno), dodamo še novodobne mosh fore in dobimo resnično neopisljivo dobrih triintridest minut. Vokal kruli in kriči, kitare brezkompromisno žagajo, mečejo občasne solaže in …

16. 3. 2005, Matjaž Prešeren
Firewind – Forged By Fire
Firewind
Forged By Fire
Century Media/Mordor, 2005
Gus G je pred časom presenetljivo zapustil vse popularnejše Dream Evil z namenom, da se bo bolj posvetil ostalim trem bandom, kjer je aktivno prisoten, Mystic Prophecy, Nightrage in bandu, ki ga je sam postavil na noge, Firewind. Z njimi je izdal tretji album, prvega za nov dom, Century Media.
Poleg nove založbe je nov v bandu vokalist Chity Sompala, ki se je pred leti izkazal pri nemških progresivcih Avalon. Chity se je izkazal za odlično izbiro; njegov močan, melodičen, rahlo surov vokal je kot ustvarjen za hardrockovsko obarvani moderni power metal, ki ga Firewind predstavljajo na tem albumu…
Poleg nove založbe je nov v bandu vokalist Chity Sompala, ki se je pred leti izkazal pri nemških progresivcih Avalon. Chity se je izkazal za odlično izbiro; njegov močan, melodičen, rahlo surov vokal je kot ustvarjen za hardrockovsko obarvani moderni power metal, ki ga Firewind predstavljajo na tem albumu…

15. 3. 2005, Ivan Cepanec
Maroon – Antagonist
Maroon
Antagonist
Century Media/Mordor, 2005
Ponovna izdaja prvenca znamenitih nemških metalcoreovcev (druga plošča je izšla lani), nam ponuja vpogled v začetke širjenja »smrtonosne kuge sovraštva«.
Ker gre za nemški metalcore, pričakujte izredno angažirana besedila, veliko več mosherskih delov z nepričakovanimi »breakdowni«, veliko več mračnega vzdušja... tako kot Caliban, Jane, Crisis Never Ends itd. Heavy kitare se poslužujejo predvsem »tripple-pick« napadov, storjenih z zadnjima dvema strunama, nato pa se malce zapletejo v death/black nizkotonsko melodiko in takšne like, ki so značilni predvsem za Bolt Thrower ali pa Grave. Bobni so …
Ker gre za nemški metalcore, pričakujte izredno angažirana besedila, veliko več mosherskih delov z nepričakovanimi »breakdowni«, veliko več mračnega vzdušja... tako kot Caliban, Jane, Crisis Never Ends itd. Heavy kitare se poslužujejo predvsem »tripple-pick« napadov, storjenih z zadnjima dvema strunama, nato pa se malce zapletejo v death/black nizkotonsko melodiko in takšne like, ki so značilni predvsem za Bolt Thrower ali pa Grave. Bobni so …
13. 3. 2005, Simon Podgoršek
Raising Fear – Mythos
Raising Fear
Mythos
Dragonheart Records, 2005
Raising Fear so italijanski power metalci, ki obstajajo že nekaj let, vseeno pa je Mythos njihov prvenec. Slogovno so se rahlo oddaljili od italijanskega in se približali nemškemu ter ameriškemu power metalu. Kljub temu jih ne moremo pohvaliti s kakšno izredno izvirnostjo, čeprav je cel album kvalitetno in tekoče odigran.
Mythos otvori pesem Thorr, ki je ena boljših na albumu, predvsem zaradi odličnih kitarskih linij in dobrega vokala. Kvalitetna raven se nato ponekod malo spusti in nekaterim skladbam ne bi škodilo, če bi jih za kakšno minuto skrajšali. Med boljšimi bi omenil še Charon in morda…
Mythos otvori pesem Thorr, ki je ena boljših na albumu, predvsem zaradi odličnih kitarskih linij in dobrega vokala. Kvalitetna raven se nato ponekod malo spusti in nekaterim skladbam ne bi škodilo, če bi jih za kakšno minuto skrajšali. Med boljšimi bi omenil še Charon in morda…

10. 3. 2005, Ivan Cepanec
Entreat. – Deincubation
Entreat.
Deincubation
MoonLee Records, 2005
Kdor si je ogledal film Zadnji udarec, se bo zagotovo spomnil scene, kjer sonce posije na komet in postopoma povzroči kemijske reakcije uničujoče intenzitete. Svetloba življenja je izredno hitra, centimeter po centimeter se giblje in grozi tistim nesrečnikom, da jih bo scvrla v pozabo.
Prvi komad novogoriških melodičnih death metalcev z naslovom Ride mi vzbuja podoben občutek, ki se z nekako nihajočo intenzivnostjo kontinuirano širi skozi vseh petinštirideset minut. Grafični prikaz moči posameznih pesmi bi bil izredno zanimiv – totalen šus so predvsem pesmi Ride, Imperfect ID in Incubate Scare…
Prvi komad novogoriških melodičnih death metalcev z naslovom Ride mi vzbuja podoben občutek, ki se z nekako nihajočo intenzivnostjo kontinuirano širi skozi vseh petinštirideset minut. Grafični prikaz moči posameznih pesmi bi bil izredno zanimiv – totalen šus so predvsem pesmi Ride, Imperfect ID in Incubate Scare…
Aktualno
Zadnje objave
Na današnji dan
21. nov.
Killswitch Engage pri Roadrunner Records izdajo četrto ploščo As Daylight Dies
2006Koncerti & Festivali
Vsi
Domači
Tuji








