recenzije

25. 12. 2001, Matija Prnaver
My Dying Bride – The Dreadful Hours
My Dying Bride
The Dreadful Hours
Peaceville/Snapper, 2001
Prva asociacija na britanski doom metal so prav gotovo My Dying Bride in to popolnoma zasluženo. Če za The Dreadful Hours že na začetku povem, da boste njegovih osem komadov poslušali več kot 70 minut, vsaj njihovi fani zagotovo veste, kaj lahko pričakujete – za njih tipične, mojstrske simfonije.
My Dying Bride ostajajo pri slogu, katerega so izoblikovali na plošči 34,788%.. Complete, album pa je odlično prežet z elementi njihovega zgodnjega obdobja. Stopnjevanje komadov in menjanje razpoloženja so pripeljali do popolnosti. Komadi se praviloma iz melanholične počasnosti razvijejo v agresivnejše…
My Dying Bride ostajajo pri slogu, katerega so izoblikovali na plošči 34,788%.. Complete, album pa je odlično prežet z elementi njihovega zgodnjega obdobja. Stopnjevanje komadov in menjanje razpoloženja so pripeljali do popolnosti. Komadi se praviloma iz melanholične počasnosti razvijejo v agresivnejše…
22. 12. 2001, Matija Prnaver
Machine Head – Supercharger
Machine Head
Supercharger
Roadrunner Records, 2001
Machine Head so eden izmed bandov, po katerih so se zgledovali njim bolj ali manj podobni bandi, ki jih sedaj lahko vidite na MTV (čeprav to početje močno odsvetujem). Sedaj pa pride na vrsto največji hec – Machine Head čedalje bolj postajajo podobni bandom, katerim so (bili) vzorniki.
Supercharger je njihova četrta plošča, po pričakovanju najbolj podobna prejšnji The Burning Red, med njima pa je seveda nekaj evolucijskega preskoka. Seveda njihova glasba še kar temelji na distorziranih stacatto riffih in kombinaciji težkih in agresivnih delov s pomirjajoče delujočimi, pri katerih glavna vloga p…
Supercharger je njihova četrta plošča, po pričakovanju najbolj podobna prejšnji The Burning Red, med njima pa je seveda nekaj evolucijskega preskoka. Seveda njihova glasba še kar temelji na distorziranih stacatto riffih in kombinaciji težkih in agresivnih delov s pomirjajoče delujočimi, pri katerih glavna vloga p…

21. 12. 2001, Matija Prnaver
Bathory – Destroyer Of Worlds
Bathory
Destroyer Of Worlds
Black Mark, 2001
Po petih letih, kolikor jih je minilo od zadnje studijske plošče Bathory, se Quorthon vrača s svojim desetim albumom. Destroyer Of Worlds je album poln različnih slogov in nasprotij.
Prvi trije komadi (Lake Of Fire, Destroyer Of Worlds in Ode) so polni počasne, lahkotne, ambinetalne, vikinške epike. Podobno tistemu, kar smo v nekoliko ostrejši obliki slišali na Hammerheart. Ti komadi imajo poudarek na bobnih in akustiki, spremlja jih odsoten vokal, kitare pa so potisnjene v ozadje. V tem slogu je tudi komad Pestilence, ki nekoliko bolj izstopa s kitarskimi deli, zadnji Day Of Wrath pa je vrhun…
Prvi trije komadi (Lake Of Fire, Destroyer Of Worlds in Ode) so polni počasne, lahkotne, ambinetalne, vikinške epike. Podobno tistemu, kar smo v nekoliko ostrejši obliki slišali na Hammerheart. Ti komadi imajo poudarek na bobnih in akustiki, spremlja jih odsoten vokal, kitare pa so potisnjene v ozadje. V tem slogu je tudi komad Pestilence, ki nekoliko bolj izstopa s kitarskimi deli, zadnji Day Of Wrath pa je vrhun…

20. 12. 2001, Ajda Jelenc
Therion – Secret Of The Runes
Therion
Secret Of The Runes
Nuclear Blast, 2001
Ginnungagap, črna luknja, kjer se vse začne in konča. Prolog in epilog hkrati, ter prva skladba nove Therion plošče, ki govori o skandinavski mitologiji, znotraj tega pa o stvarjenju sveta, različnih svetovih ter runah, skrivnostnih simbolih.
Secret Of The Runes lahko označim za konceptualen album, ki obsega enajst skladb. Od že omenjenega prvega se preko naslednjih devetih sprehodimo skozi Midgard (človeški svet), dvignemo v Asgard (bivališče bogov), vidimo Jotunheim (svet velikanov), spustimo v Schwarzalbenheim (svet škratov), spoznamo Ljusalfheim (vilinski svet), Muspelheim (svet neznosne vr…
Secret Of The Runes lahko označim za konceptualen album, ki obsega enajst skladb. Od že omenjenega prvega se preko naslednjih devetih sprehodimo skozi Midgard (človeški svet), dvignemo v Asgard (bivališče bogov), vidimo Jotunheim (svet velikanov), spustimo v Schwarzalbenheim (svet škratov), spoznamo Ljusalfheim (vilinski svet), Muspelheim (svet neznosne vr…

19. 12. 2001, Matjaž Prešeren
Rage – Best Of – All G.U.N. Years
Rage
Best Of – All G.U.N. Years
GUN Records, 2001
Kdor bolje pozna odlične nemške metalce Rage zagotovo ve, da so ti pred kratkim zamenjali založbo. Tako se je njihova, sedaj že bivša, odločila izdati best of CD. Vendar brez kakršnegakoli sodelovanja z bandom. Zato tega izida Peavy & Co. niso niti najmanj veseli, kajti sami ne bi nikoli izdali best of-a, ki ne pokriva niti polovice njihove kariere.
Nič bolj zadovoljen ne mora biti niti kupec tega albuma, saj ni na njem ničesar, kar bi na albumu takega naslova moralo biti; nobenega presenečenja, nobene informacije o bandu. Six Feet Under Ground in Just Another Wasted Day naj bi sicer bila bonu…
Nič bolj zadovoljen ne mora biti niti kupec tega albuma, saj ni na njem ničesar, kar bi na albumu takega naslova moralo biti; nobenega presenečenja, nobene informacije o bandu. Six Feet Under Ground in Just Another Wasted Day naj bi sicer bila bonu…

18. 12. 2001, Matjaž Prešeren
Tidfall – Instinct Gate
Tidfall
Instinct Gate
Nuclear Blast, 2001
Po lanskoletnem prvencu Circular Supremacy so norveški black metalci Tidfall izdali svojo drugo ploščo Instinct Gate. Med obema je bilo dovolj časa, da sta namesto pevca/kitarista Rogona v band prišla Sorg (vokal) in Drako Arcane (kitara).
Z Instinct Gate nam ne ponujajo nič novega, kar na norveški sceni v zadnjih letih že ne bi slišali. V njihovi glasbi je čutiti dosti melodičnosti novejših, v večji meri pa agresivnost, brutalnost in temačnost starejših bandov iz svetovne prestolnice black metala. Tako je slišati predvsem vplive Emperor, Old Man's Child ter Dimmu Borgir. Vendar bi lahko v vse …
Z Instinct Gate nam ne ponujajo nič novega, kar na norveški sceni v zadnjih letih že ne bi slišali. V njihovi glasbi je čutiti dosti melodičnosti novejših, v večji meri pa agresivnost, brutalnost in temačnost starejših bandov iz svetovne prestolnice black metala. Tako je slišati predvsem vplive Emperor, Old Man's Child ter Dimmu Borgir. Vendar bi lahko v vse …

15. 12. 2001, Matjaž Prešeren
Pallas – The Cross & The Crucible
Pallas
The Cross & The Crucible
Inside Out, 2001
Zelo »plodno« leto 2001 na britanski progresivni sceni z novim albumom The Cross & The Crucible nadaljujejo Škoti Pallas. V prvi polovici osemdesetih je bil band zelo dejaven, potem so si privoščili daljši odmor, v zadnjih treh letih pa so zopet bolj aktivni.
Podobno kot nekateri angleški progresivni bandi, tu mislim predvsem na Areno, je tudi pri Pallas opazno, da ima njihova glasba korenine pri njihovih starejših, slavnejših rojakih iz sedemdesetih (Pink Floyd, Yes, Genesis). Po uvodu se zares začne z naslovnim devetminutnim komadom. To je zelo razgibana dinamična pesem z epskim prizvokom in …
Podobno kot nekateri angleški progresivni bandi, tu mislim predvsem na Areno, je tudi pri Pallas opazno, da ima njihova glasba korenine pri njihovih starejših, slavnejših rojakih iz sedemdesetih (Pink Floyd, Yes, Genesis). Po uvodu se zares začne z naslovnim devetminutnim komadom. To je zelo razgibana dinamična pesem z epskim prizvokom in …

14. 12. 2001, Matjaž Prešeren
Subway To Sally – Herzblut
Subway To Sally
Herzblut
Mercury Records, 2001
V zadnjem času je v Nemčiji pravi srednjeveški boom, ki sta ga povzročili folk metal skupini iz vzhodnega dela države, Subway To Sally in In Extremo. Takoj za njimi pa so tu še Corvus Corax. Prvi izmed teh so letos izdali album z naslovom Herzblut.
Velik uspeh v domovini gre pripisati tudi dejstvu, da pojejo v domačem jeziku in da so besedila (avtorska) zelo v stilu znamenitih starih nemških pravljic. A glavna je še vseeno glasba. Tu so Subway To Sally nekaj posebnega. Na koncertih ljudje sicer ne plešejo ljudskih plesov, vendar so nekateri komadi za to zelo primerni. Predvsem zaradi zelo sredn…
Velik uspeh v domovini gre pripisati tudi dejstvu, da pojejo v domačem jeziku in da so besedila (avtorska) zelo v stilu znamenitih starih nemških pravljic. A glavna je še vseeno glasba. Tu so Subway To Sally nekaj posebnega. Na koncertih ljudje sicer ne plešejo ljudskih plesov, vendar so nekateri komadi za to zelo primerni. Predvsem zaradi zelo sredn…
13. 12. 2001, Matija Prnaver
Violent Devoties – Grind Bitch Perversions
Violent Devoties
Grind Bitch Perversions
Metal Wrath, 2001
Avstrijski death metal trio Violent Devoties je izdal svoj prvenec. Fantje prisegajo na brutalni ameriški death metal, pozna pa se jim tudi nekaj vpliva gorea, morda celo grinda.
Plošča se odvrti v intenzivnem in preprostem slogu. Kar se tiče kitar bi v ta del glasbe lahko vnesli vsaj malo več kompliciranja, kot je le nizanje preprostih in ponavljajočih se riffov. Sicer pa so v death metal vnesli nekaj zanimivih in morda za to zvrst celo neobičajnih kitarskih delov. Pod nujno pa bi potrebovali še enega kitarista, saj band kronično boleha za pomanjkanjem solaž. Vokal je do konca brutalen po zgle…
Plošča se odvrti v intenzivnem in preprostem slogu. Kar se tiče kitar bi v ta del glasbe lahko vnesli vsaj malo več kompliciranja, kot je le nizanje preprostih in ponavljajočih se riffov. Sicer pa so v death metal vnesli nekaj zanimivih in morda za to zvrst celo neobičajnih kitarskih delov. Pod nujno pa bi potrebovali še enega kitarista, saj band kronično boleha za pomanjkanjem solaž. Vokal je do konca brutalen po zgle…

12. 12. 2001, Matija Prnaver
Midnight Sun – Metal Machine
Midnight Sun
Metal Machine
Limb Music, 2001
Metal machine je že četrta plošča teh Švedov, ki bi se radi šli nekakšen simfonično melodičen power metal. Nikoli slišali za njih? Popolnoma nič ne zamujate!
Njihova izvirnost pa taka – nekaj delov so vzeli od Stratovarius, malo od Hammerfall, spomnili so se seveda tudi svojih rojakov Europe, včasih bi radi zveneli kot Judas Priest. No, da pa bo mera polna, pa so čez vse skupaj nabili dobro mero simfonike, kakršno smo seveda že slišali pri Rhapsody in ostalih njim podobnih (predvsem italijanskih) simfoničarjih.
Midnight Sun ni uspelo skupaj spraviti niti ene solidne kompozicije, zato take luknje…
Njihova izvirnost pa taka – nekaj delov so vzeli od Stratovarius, malo od Hammerfall, spomnili so se seveda tudi svojih rojakov Europe, včasih bi radi zveneli kot Judas Priest. No, da pa bo mera polna, pa so čez vse skupaj nabili dobro mero simfonike, kakršno smo seveda že slišali pri Rhapsody in ostalih njim podobnih (predvsem italijanskih) simfoničarjih.
Midnight Sun ni uspelo skupaj spraviti niti ene solidne kompozicije, zato take luknje…
Aktualno
Zadnje objave
Na današnji dan
22. nov.
Rhapsody of Fire izdajo deseti album z naslovom Dark Wings of Steel
2013Koncerti & Festivali
Vsi
Domači
Tuji








