Po odmevnem albumu Rammstein nas je frontman Till Lindemann konec lanskega leta skupaj s Petrom Tägtgrenom razveselil še z naslednikom albuma Skills in Pills iz hiše Lindemann. A drugače kot je leta 2018 napovedoval single Mathematik, je album vse kaj drugega kot banalen poskus kombiniranja rapa in metala.

»… Naj se zgodi božja volja. Morda so to moji zadnji pozdravi. Sprejmite mnogo poljubov in mnogo gorečih pozdravov – vsa družina in sorodniki in vsi domači fantje in dekleta od v voljo božjo vdanega Alojzija Polha. Še en poljub vsem! Z bogom, z bogom, z bogom, ljubi moj domači kraj! Če se ne vidimo, se bomo videli gori. Sprejmite še en poljub in mnogo gorečih pozdravov. Ako se več ne vidimo, ne žalujte. Morda pa me ljubi Bog še ohrani pri življenju in se še vidimo. Z bogom, ne žalujte!«
– Alojzij Polh, Moskva, Nikolajska kasarna 442, 8. 10. 1914

Krutosti in grozote vojne … dejanja, ki človeka z…

Po šestih letih je grom s severa zopet pretresel Evropo in svet. Visoko z neba je padel nizko v temo podzemlja. Vikingi s Ferskih otokov, ki že dvajset let tavajo med nordijskimi bogovi, so zopet postregli z mojstrovino. Njihovo ime je Tyr, Hel pa je osmi studijski album, ki je luč sveta ugledal marca lani. Opevajoč bogove hladnega severa so se tokrat spustili daleč v globine pekla, kamor sonce ne posije in kamor za vselej zatavajo zle duše. Vokalist Heri Joensen ne izdaja preveč detajlov svojih besedil, saj s tem pušča prosto pot domišljiji poslušalcev. Predstavlja le okvirni opis, ki je bil …

Glasbeni projekt Batushka se je rodil leta 2015 in tudi takoj navrgel prvenec Litourgiya. V takratni postavi in s takratnim enim in edinim studijskim izdelkom je zasedba podirala različne mejnike (underground) black metal scene, dokler se lani ni zalomilo znotraj banda. Kdo je za kaj odgovoren in kaj naj bi protagonisti na eni in na drugi strani naredili, me ni kaj prida zanimalo takrat in me tudi danes ne. Te razgovore in debate raje prepustim »kuram v kurjenku« in se osebno držim načela »Let the music do the talking«. Zatorej ...

Панихида oziroma Panihida je drugi album kitarista, basista in…

V desetem letu obstoja so nam Condemnatio Cristi ob zaključku leta postregli še s svojim petim studijskim izdelkom. Gre za zasedbin četrti celovečerec, ki se v poznanem slogu ponovno ukvarja s simfoničnim black metalom.

Če mi je dovoljeno kratko špekuliranje in poigravanje z minutažami aktualnega izdelka, ki je hkrati predmet tega pisanja, in njegovega predhodnika z naslovom Dreamcrusher, bi si upal navreči tezo, da so bile pesmi obeh albumov sprva načrtovane za izdajo pod istim imenom, nakar si je Denis Mauko, idejni oče in še edino pravo preostalo ime za projektom Condemnatio Cristi, premisl…

November v mnogih izmed nas na plan pripelje željo po poslušanju atmosferično temačne glasbe. Že nekaj časa nazaj sem ob priložnostnem klikanju po Youtubu našla zasedbo Ofdrykkja in njihov single The Swan. V prvi polovici novembra pa je med promocijske maile na moje veselje priromal ravno novi album prej omenjene skupine. Gre za švedski trio, ki ustvarja atmosferični pagan/black metal, a ta mnogokrat zveni precej depresivno. Prve vrstice povabila k poslušanju albuma so me še dodatno pritegnile, saj so se Drabbad, Ahlström in Pessimisten ob izidu prvega albuma A Life Worth Losing borili z razli…

Nisem vedel, da so se pri velenjskih death metalcih Carnifliate z vidika zasedbe zgodile korenite spremembe. Zdaj, ko sem se seznanil z novim albumom Disgusting Festivities, sem hkrati naletel tudi na spremenjen seznam sodelujočih glasbenikov. Enkrat leta 2017 sta se poslovila basistka Lejla Kozlica in ritem kitarist Uroš Polovšak, medtem ko je preostalo trojico v taistem letu okrepil Matej Voglar na bas kitari. Od leta 2017 delujejo Velenjčani torej kot kvartet, tri leta po prvencu Slaughterlust pa smo že tudi prejeli njegovega naslednika.

Kadrovske spremembe niso edine, ki jih prinaša aktual…

Čeprav obstajajo Malorshiga že od leta 2017, sem se komaj letos spotaknil ob njih, ko sem prebral novico o izdaji njihovega prvenca. Gre za petčlansko zasedbo, ki domuje v slovenski Istri, od koder prihaja kar nekaj dobrih in unikatnih black metal bandov. Enako velja tudi za Malorshigo in njihov prvi celovečerec z naslovom Kvlt ov Vitis et Olea.

Malorshiga so s Kvlt ov Vitis et Olea svojemu poslušalstvu ponudili plošček, ki je predan hitremu in melodičnemu black metalu s konkretno dozo death metala, ki po eni strani spominja na stanovske kolege iz Slovenije, kot so recimo Grob ali Valuk po drug…

Tokratna recenzija je bolj kot to pravzaprav primerjava dveh albumov tehnične/melodične death metal skupine Inferi iz ZDA. The End of an Era | Rebirth je namreč ponovna izdaja albuma The End of an Era, ki ga je skupina izdala že leta 2009, ob njegovi 10. obletnici pa se ga je v modernizirani različici in novi zasedbi odločila ponovno posneti.

Najprej nekaj osnovnih podatkov za primerjavo:

»Želeli smo si, da bi bil Black Anima zatočišče tistih čustev, ki jih vsi kot človeška bitja čutimo, vendar jih zakrivamo, saj današnja družba ne dovoljuje razkrivanja svojih šibkih točk. Kako lahko kondenziramo vsa ta dejstva? Album smo si zamislili kot neko knjigo, nek magični predmet, ki k sebi privlači vsa ta čustva.«
(Cristina Scabbia v intervjuju za Rockol, oktober 2019)

Black Anima je torej kot neka knjiga, ki svetu razkriva nedovoljena čustva. Norost, tegoba, jeza, brezbrižnost in ostale bolj temačne tematike, ki jih vsak v življenju včasih doživlja. Svetovno znani italijanski gothic met…