Temperance / Phantom Elite / Attractive Chaos

Ne dogaja se samo v Ljubljani. O ne, če malo pomaknemo pogled stran od prestolnice in se korajžno napotimo na kako drugo lokacijo, se da takoj opaziti, da je metal scena v Sloveniji še kako živa. V mariborskem centru metala, tj. v Dvorani Gustaf, je prejšnji teden zaživela z za lokacijo nadpovprečnim številom obiskovalcev. Za to so krivi Temperance, ki so nas pred kratkim prvič obiskali v Sloveniji kot predskupina Tarje Turunen. Tako je bil torej ta dogodek v Mariboru za band izjemno pomemben, saj naznanja prvi samostojni, tj. headliner koncert v Sloveniji. Pred njimi pa so nastopili še Phantom Elite, še prej pa izjemno mladi Attractive Chaos.

Attractive Chaos, melodični metal band, katerega člani prihajajo mešano iz Francije in Italije, so kariero začeli pred 10 meseci, mariborski koncert pa je bil le četrti tej v karieri. Ne glede na to so nastopili vrhunsko in samozavestno in vse kaže, da band čaka svetla prihodnost. Basist Pietro Paolo (Evenflow, Wonders) je projekt zaštartal skupaj z vokalistko Emmo Elvaston (Beneath My Sins), ki je s seboj pripeljala še komponista in multiinstrumentalista Clémenta Botz (Beneath My Sins). Slednji pripravlja tudi simfonične in elektronske glasbene podlage za nastope v živo. In čeprav so bili ti aranžmaji dokaj glasni in so občasno prekrili ostale instrumente in vokale, to na odličen nastop mladega kolektiva ni vplivalo. Predvsem vokalistka Emma Elvaston je na odru izredno samozavestna in ves čas v ospredju. Vseskozi se namreč dinamično giblje, pleše ter komunicira s publiko. V živo se jim je na bobnih za namen turneje pridružil še odlični Thomas Calegari, ki ni zgrešil udarca. Strast in predanost banda je bila očitna in verjamem, da je to le začetek. Kmalu več o tem …

Z očitnim preskokom v kvaliteti so sledili Phantom Elite, ne tako mlad band kot Attractive Chaos (ustanovljen leta 2016), tudi bolj izkušen, saj so večkrat nastopili širom Evrope. Njihov glasbeni stil združuje simfonične elemente z modernim metalom ter se osredotoča močne kitarske riffe in na močan vokalni nastop Marine La Torraca. Hibridna vokalistka je sposobna melodičnih, vendar hrapavih vokalov ter agresivnega growla. Elektronski dodatki, skupaj z evokativno razsvetljavo na odru, dodajo občutek misterioznosti, ki še bolj poudari agresivnejše dele komadov. Za elektronske dodatke je zadolžen basist, ki na odru nastopa bodisi s sintesajzersko postajo bodisi z basom. Tudi v tem bandu je vokalistka tista, ki glavno vlogo prevzema večino časa, čeprav – zlasti med kitarskimi solažami – v ospredje stopi kitarist, tako da se postavi na sredino odra, ostali člani banda pa ga pri tem podpirajo.

Zatem je vrhunec večera predstavljal še en očiten skok v kvaliteti glasbe in odrske prisotnosti. Prvič kot headlinerji in drugič v Sloveniji so se nam predstavili melodični metalci Temperance, ki že vrsto let doživljajo preboj. Prelomna točka za band je bil podpis pogodbe z založbo Napalm Records, prek katere so izdali albuma Viridian in sodobnejšega Diamanti. Koncert so seveda otvorili s prvima komadoma albuma Diamanti, izredno melodično Pure Life Unfolds ter energično odo metalu Breaking the Rules of Heavy Metal. Ta je perfektna izbira, prek katere lahko Temperance pokažejo, v čem se razlikujejo od ostalih melodičnih metal bandov, kar znotraj te zvrsti ni tako enostavno. Temperance imajo kar tri glavne vokaliste, dva moška glasova ter enega ženskega. Ravno s tem komadom, okoli tretje minute, se lahko vsak prepriča o sposobnostih vseh vokalistov. Med temi je tudi Marco Pastorino, ki je med drugim še kitarist banda ter glava, ki piše besedila. Več o njem si lahko preberete v intervjuju, ki smo ga pred časom objavili na našem portalu. Poudariti je potrebno, da je band trenutno v fazi spreminjanja članov, bobnar Alfonso Mocerino in vokalistka Alessia Scoletti sta morala namreč iz osebnih razlogov odpovedati pot na turnejo, trenutno še ni jasno, ali je to dokončen odhod iz banda ali le začasna sprememba. V živo ju nadomeščata mlada Kristin Starkey na vokalih (že sodelovala s Twilight Force) ter Marco Sachetto na bobnih. Temperance so večinoma predstavljali komade ravno s prej omenjenih Viridian ter Diamanti, nastop pa popestrili še z dvema komadoma z albuma Jupiter and Moons.  Še odmevnejša je bila starejša Unspoken Words, ki sega še v obdobje pevke Chiare Tricarico. Med najljubšimi komadi njihovih fanov je tudi popevka My Demons Can’t Sleep, ki je že stalnica vsakega nastopa in tudi tokrat ni bilo izjeme. V živo so Temperance na odru vidno povezani v kolektiv, tudi z nestalnimi, »izposojenimi« glasbeniki. Na odru se norčujejo med sabo, posamezni člani radi stopijo z odra med publiko ter za kratek čas nastopajo med ljudmi. Vokalni repertoar jim res omogoča izvajati nepozabne nastope. Temperance niso navadni melodični metal band, pri čemer beseda »melodični« nima nekega posebnega pomena. Tu ga ima, melodija je ključ vsakega komada, tako na vokalih kot na instrumentih. Po nekaj več kot uri nastopa so se člani nato poslovili z ikoničnim komadom afriškega patosa Catch the Dream, pri čemer so spodbujali publiko za pomoč pri vokalih.

Skratka, v Mariboru je potekal pravi spektakel melodičnega metala. Mladi Attractive Chaos so se, glede na tako nizko število koncertov do danes, izredno izkazali, medtem ko so Phantom Elite večer popestrili z nekaj agresivnosti ter sodobnejšimi pristopi do melodičnega metala nasploh, kot je na primer dodatek elektronike v ozadju. Temperance so marca v Sloveniji že dvakrat razturali, kmalu (julija) pa se k nam še enkrat vračajo v sklopu festivala Metaldays, kjer bodo nastopili prvi dan. Niti zdaleč ni možno reči, da Maribor nima ponudbe za metalce, z ogledom spletne strani Dvorane Gustaf se lahko o tem sami prepričate. Takoj na naslovni strani se da opaziti tudi eno izmed mnogih preteklih težav, s katero so se bili žal primorani soočati. Prezir pristojnih organov do določenih segmentov družbe niti zdaleč ni težava le v prestolnici, res pa je, da so dogodki iz prestolnice bistveno odmevnejši, žal na račun vseh drugih.

Včasih pozabljamo, da so v majhni državi majhne tudi razdalje. Nekaterim ni težava vandrati v oddaljene lokacije v sosednjo Italijo (predvsem Milano in Bologna) ali Avstrijo (predvsem Gradec in Dunaj), kontradiktorno pa je ura ali dve vožnje na neko slovensko lokacijo »predolgo«. Zanimiv slovenski fenomen, ki ima žal posledice za celotno slovensko metal sceno. Res pa je, da se počasi opažajo prve znake spremembe tega trenda. Sami slovenski bandi in organizatorji se za to vse bolj zavzemajo in verjamem, da bo metalska scena v Sloveniji kmalu zaživela povsod, tako kot že močno živi v Ljubljani.