Med sobotno vožnjo proti hrvaški prestolnici ali natančneje proti klubu Močvara nas je preletel občutek déjà vu. In sicer zaradi dežja, ki je na Hrvaškem še naprej vztrajal, medtem ko smo vsaj na severu Slovenije že lahko »okusili«, kako bo zgledalo v naslednjih dneh. Podobni občutki so bili v zraku, ko smo dejansko prispeli do dvorane ali pred njo, delovalo je, kot da »prizorišča zločina« sploh ne bi bili zapustili. Čeprav se je menjal program, so v zraku vztrajno viseli sproščenost, veselje in dobra volja. Drugi dan so nastopili:

The Stone (black metal, Srbija)
Kryn (modern metal, Reka)
Infest (death/thrash metal, Srbija)
Mortal Strike (thrash metal, Avstrija)
Greynoise (alt/prog metal, Zagreb)

Mortal Strike na Valhalla festivalu 2026
Drugi dan Vahalle so otvorili dunajski thrasherji, ki sem jih dva dni prej gledal v mariborskem MC-ju. No, srečanje s peterico ni prineslo nobenih novosti, ki bi jih lahko na tem mestu delil z vami, sem pa prejšnjič izpustil dvoje, s čimer lahko popestrim tokratno pisanje. Phobia je priredba komada, ki ga v originalu izvajajo Kreator, in Avstrijci trenutno radi zaključijo koncert s slavnim začetnim riffom komada Raining Blood, kar traja ravno toliko, da se pri poslušalcu pocedijo sline, za vse drugo pa mora nato poskrbeti sam.

Infest na Valhalla festivalu 2026
Tudi srbske thrash manijake sem srečal dva dni pred tem v Mariboru. In tudi Infest, ki v okviru turneje Ambasadors Over Europe 2026 promovirajo lanski album Ambassadors of Aggression, niso ponudili ničesar novega ali drugačnega. Napovedi oziroma povezovalni nagovori med komadi so bili bolj ali manj enaki, a ker je imel band v Zagrebu na voljo manj časa, mu za razliko od Mortal Strike ni uspelo zaigrati vseh načrtovanih komadov, četudi so za nekaj minut prekoračili »dovoljeno« ali njim namenjeno minutažo. Seveda s slednjim pod odrom nismo imeli prav nobenih težav, organizator pa je tudi zamižal na eno oko. A čeprav je bilo objektivno gledano vse enako, sem zaigrane komade slišal nekoliko drugače, kajti z vsakim poslušanjem se kaj novega najde. Po eni strani sem pri sebi utrdil mnenje, da mi je aktualni album res bandov najljubši, po drugi strani pa so mi v uho padli melodični riffi komadov Onward to Destroy, Mental Warfare in The Last Cremation.

The Stone na Valhalla festivalu 2026
Podobno izkušnjo sem doživel s headlinerji drugega večera, srbskimi black metalci The Stone. Če se nisem uštel pri štetju, sem se tokrat s Srbi srečal že petnajstič, kar mi omogoča, da na stare in nove komade vedno znova gledam drugače. No, z novimi, se pravi s komadi z lanske Kletve, ki jih predhodno še sploh nisem slišal v živo, sem se najprej moral spoznati, pri starejših, med katerimi ni malo »zimzelenih«, pa sem imel ušesa dodatno odprta. To mi je v največji meri omogočala odlična pozicija neposredno pred Kozeljnikom in njegovim ojačevalcem, tako da sem njegove lead pasaže in solaže ujel izredno dobro, medtem ko so linije drugega kitarista zvenele manj »moteče«. In kaj sem slišal? Kletva deluje v primerjavi s predhodnimi albumi »mehkejše«, četudi ne manjka hitrih in agresivnih delov, na trenutke je že malo progresivna. Sploh komad Dok se blizi propast neizbezna z albuma Magla je v primerjavi z novimi komadi izpadel dodatno masiven in masten. Hkrati pa sem se lahko samo čudil, koliko tankočutnosti tiči v teh riffih, ki gredo med poslušanjem doma morebiti nezaznano mimo poslušalčevih ušes ali zavesti. In še »novo« odkritje: Ja, car i bog zaradi odličnega refrena, ki vsa grla publike poveže v eno. Sicer pa: od planirah enajstih komadov smo jih slišali samo devet. Komad Ime koje su razvejali vetrovi je »odletel« zaradi tehnične težave, Za korak paklu bliže pa zaradi pomanjkanja časa. In še: zaradi minulih praznovanj teh in onih obletnic, v okviru katerih je band igral predvsem stare komade, je trenutno močneje osredotočen na novejše, zaradi česar bodo strastni ljubitelji starih viž v živo morda potegnili kratko. K sreči osebno tega nisem čutil tako.

Kryn na Valhalla festivalu 2026
Po nastopu srbskih veljakov se je začelo intenzivno pospravljanje in postavljanje opreme na novo. Pri tem sem zaznal, da se je okoli mene in mojega »šoferja« sobotnega dne začelo nabirati vedno večje število predstavnic nežnega spola. Medtem ko sva midva prežala na kakšno bobnarsko palico od Tegle, ki še vedno bobna za The Stone v živo (mimogrede, delo je opravil odlično), ali kakšno trzalico, so mladenke očitno (to informacijo sem dejansko dobil pri merch mizi) čakale že na naslednji band. Kryn so zgleda dokaj velike zvezde sodobnega metala, kajti po občutku bi rekel, da so Rečani imeli številčnejšo publiko kot The Stone pred njimi. Zasedba pa sploh ni mlada, leta 2014 je izdala prvenec Scars Remind Me, pred dvema letoma pa aktualni plošček Risset. Čeprav bandov profil Bandcamp navaja pridevnike, kot so »atmospheric, groove, modern«, mi manjka en opisnik, in sicer »metalcore«. Očitno je moje poznavanje tovrstne glasbe še prešibko oziroma premalo poglobljeno, zato se v tej smeri sploh ne bom več trudil. Polna dvorana in glasno spremljanje koncerta povesta dovolj.

Greynoise na Valhalla festivalu 2026
Ob najbolj pozni uri, predvideni s programom, so oder zavzeli Greynoise. Tako kot Kryn pred njimi tudi Zagrebčanov ne boste našli v Metal Arhivih. Bandov »alt/prog metal«, s katerim se opisuje, očitno ne predstavlja dovolj odmika od alternativnega/modernega rocka, s katerim se zasedba ukvarja. S tem želim samo povedati, kakšne glasbe je bila publika deležna, in še enkrat poudariti, da festival Valhalla ne pozna žanrskih omejitev ali meja in je v tej zvezi zelo odprt.

Zaradi vsesplošnega navdušenja in res prijetnega časa, ki sem ga preživel na festivalu, zadnje dni vedno znova pregledujem sezname nastopajočih predhodnih edicij in se sprašujem, zakaj festivala nisem obiskal že prej. Možnosti sem imel več kot dovolj, Zagreb pa se v zadnjih letih od obstoja festivala tudi ni premaknil dlje ali bliže mojemu domu. S tega vidika mi torej ostane samo še upanje, da me bo line up naslednje Valhalle znova navdušil in bodo zvezde v pravem razmerju, da si bom dejansko lahko privoščil obisk festivala, katerega odločitev o obisku ne bi smela biti odvisna od vremena, saj se vse skupaj dogaja znotraj – tega še nisem izrecno povedal, zato naj zaključim s to informacijo.