Moja prva bobnarska izkušnja z The Stone se je zgodila spomladi 2015 na festivalu Celebrare Noctem, ki se je takrat odvil v Linzu. Na istem dogodku so mi možje ponudili možnost igranja nadaljnjih nastopov v živo, med drugim naj bi bil prvi poletni nastop leta 2015 na festivalu Under The Black Sun Open Air v Nemčiji. Zaradi nove službe se ta scenarij zame ni uresničil.

A v začetku julija leta 2026 so se zvezde očitno poravnale, kot je bilo treba, in znašel sem se na letalu, ki me je iz Benetk neslo proti Berlinu. Po pristanku nekje okrog 23. ure sem s festivalskim kombijem prišel v neko mestece, kjer smo imeli v času festivala v nekakšnem dijaškem domu urejeno bivanje. Ker sem prišel v četrtek zvečer (to pa je že bil 1. dan festivala), povratek pa sem imel v soboto dopoldne, sem si zares ogledal in nekako začutil ter spoznal ta kultni nemški black metal festival v petek, 3. julija 2026, ko smo tudi nastopili s The Stone.

Ker verjamem, da marsikdo ni seznanjen s tem kultnim festivalom, je prav, da nekaj vrstic posvetimo njegovim splošnim značilnostim. Torej, festival poteka na odprtem (Freilichtbühne Friesack), njegovi začetki pa segajo v 90. leta prejšnjega stoletja. Idejni vodja je tudi glavni možakar založbe Folter Records, Joerg, sam festival pa je popolnoma usmerjen v black metal kot tak, čeprav je na festivalu mogoče slišati in videti tudi bande iz drugih ekstremnih žanrov. Že precej časa se dogaja v kraju Friesack, mestecu, ki je od Berlina oddaljeno slabih 90 km, festivalski prostor pa je razdeljen na dva večja dela – eden je seveda kamp za obiskovalce, drugi prostor pa je samo prizorišče, ki me spominja na naše Trnje pri Pivki: gre za nekakšen naraven amfiteater, obkrožen z drevesi in prekrit s travo. Oder je samo en, na njem nastopajoči pa žgejo povprečno vsaj 40 minut. Poleg festivalskega in band mercha je na festivalu mogoče kupiti tudi nosilce zvoka in merch založbe Folter Records, tu pa tam se najde še kak šotor z različnimi rekviziti, s katerimi lahko okrasite svoje bivališče ali kaj podobnega. Na voljo so različni ponudniki hrane (precej pozitivno me je presenetila ponudba kvltnega langoša!) ter seveda pijače, cene so žepu precej prijazne. Samega Friesacka si nisem uspel pogledati, tako da ne vem, kaj ponuja tistim, ki bi poleg popivanja in headbanganja želeli doživeti še kaj več.

Kot je bilo mogoče prebrati v izjavi organizatorja po festivalu, je letošnji Under The Black Sun Open Air pridobival končno utelešenje v času enega najmočnejših vročinskih valov, v samem času festivala pa so severni vetrovi prinesli (na srečo) res le eno samo nevihto, so se pa temperature proti večeru in ponoči spustile tudi na 13 stopinj Celzija. Poleg tega je bil zaradi nepričakovanih okoliščin kakšen band primoran odpovedati nastop tik pred zdajci, tako da organizatorjem res ni bilo lahko.

OK, posvetimo se torej dogajanju, ki se je odvilo v petek, 3. julija. 

Oder so okrog 14. ure zasedli Vel'Har iz Nemčije. Do zdaj so izdali le en studijski album, in sicer Proskynesis, ki je izšel lani. Kvartet je svoj prvi nastop v živo prav tako izvedel lansko leto. Čeprav so igrali zgodaj popoldne, so Vel'Har ponudili prvovrsten ritual. Čeprav se v recenziranju skušam izogibati temu izrazu, za omenjeni nastop ne najdem primernejše besede. Res je šlo za ekstremno atmosferično izkušnjo. Kvartet igra zelo dobro, njihova glasba je precej dinamična, vsekakor pa ves čas zračijo zlovešče. Dodatno pohvalo dobi tudi res vokalno zanimiv in nasploh karizmatičen frontman! Pesmi so bile zanimive in razgibane, komunikacija ravno pravšnja, vse skupaj pa je zastavilo odličen ton drugemu festivalskemu dnevu. Definitivno band, o katerem bo možno slišati še več, tukaj pa si oglejte del nastopa.

Zelo so me zanimali naslednji možje, ki prihajajo iz Izraela in delujejo pod imenom Dim Aura. Zjutraj sem imel v tistem »hostlu« z njimi namreč kar nekaj zanimivih debat o vsem živem, tako da je bil ogled njihovega nastopa nujen. Za razliko od Vel'Har so Izraelci odpičili bolj blackened thrashersko obarvan set, ki je ponudil med seboj precej podobne pesmi, a je bil zvok res dober (v bistvu je bil zvok vrhunski skozi ves dan!), prav tako je band divje udrihal skozi svoj repertoar. Če prav pomnim, je kvartet ponudil tudi dva nova, še neizdana komada. Drugače pa gre za band iz Tel Aviva, ki je nastal leta 2009 ter je do zdaj izdal dva albuma: The Negation of Existence ter The Triumphant Age of Death. Vizualni dokaz, da je band res vreden vaše pozornosti, je tu.

Čeprav sem se že počasi moral pripraviti na nastop s The Stone, sem si ogledal vsaj del seta avstrijske zasedbe Plaguepreacher. Odigrali so silovit black metal nastop, v sklopu katerega so predstavili junija izdani prvenec Abyssol. Dober corpse paint, še boljša glasba, sploh gostujoč bobnar Asator. Besedila so mizantropična, nastop pa malo manj, a vsekakor gre za zelo poslušljivo in gledljivo black metal zasedbo, katere glasba je tudi precej dinamična. Del nastopa si lahko ogledate tukaj.

Sledil je naš nastop, pri katerem smo v 40 minutah skušali ponuditi razgiban nabor pesmi, seveda s fokusom na tekoči album Kletva, s katerega smo odigrali dve pesmi. Preplet starega in novega je pod oder, kolikor sem uspel videti z odra oziroma si je mogoče ogledati tudi v YouTubu, pripeljal kar lepo število ljudi. Zlahka pa trdim, da je šlo za zvočno in vizualno enega naših najboljših nastopov – kar ob 17. uri popoldne običajno res ni zlahka doseči.

Setlista The Stone: Trag u večnosti, Tragom hromoga vuka, Kosturnice, Dok se bliži propast neizbežna, Kletve lovor, Zakon Velesa, Dani crni.

Nastop zasedbe Krater sem zaradi post-nastop dejavnosti izpustil, kar sem pa slišal iz zaodrja, je pritegnilo dovolj pozornosti – band je furiozno hiter in energičen! Naj YouTube podkrepi mojo krajšo observacijo.

Po izvedbi nastopa s The Stone sem čas definitivno posvetil več ali manj še vsem petkovim nastopajočim na festivalu, in tako so pozornost pritegnili avstralski Pestilential Shadows. Kvartet deluje že od leta 2003, do zdaj pa so izdali osem albumov (aktualnega, naslovljenega Wretch, so izdali lani). Avstralci in Avstralka so navdušili z daljšim setom, ki je ponudil dokaj monoliten, a predvsem hiter in hladen black metal. Pesmi so dolge, repetitivne, tako da res delujejo hipnotično. Priznam, da nisem zdržal celega nastopa, a to pripišem starosti in utrujenosti po dobrem nastopu, ki sem ga izvedel kakšno uro in pol pred tem. Doživite soočenje s hladom in smrtjo tudi vizualno.

Priznam pa, da sem komaj čakal legendarne Nunslaughter iz ZDA, ki jih že od 80. let prejšnjega stoletja vodi underground legenda Don of the Dead. Kvartet, ki je nedolgo tega prek založbe BLKIIBLK Records izdal zelo dober album Satanic Chaos Legions, tvorijo še Noah Buchanan a. k. a. Tormentor iz Solipsist, basist Mike Jochum a. k. a. Malum iz Ancient VVisdom (ter tudi kultnih Integrity!) ter bobnar Joe Lowrie a. k. a. Wrath (tudi iz Bloodtusk). Poleg Tormentor in Ancient so bili Nunslaughter definitivno headliner večera, odigrali pa so vrhunski set, ki se je osredotočal tako na novi album kot na stare hite. Nunslaughter so v živo, kot bi doživel tornado. Pesmi so dinamične, čeprav predvsem hitre, komunikacija je vrhunska, nastop pa zelo energičen. Prisluhnite novi plati, del nastopa pa lahko ujamete tudi tukaj.

Setlista Nunslaughter: I Saw Your God Die, In the Graveyard, Immune to Poison, Raid the Convent, Looking Into the Abyss, Burn the Cross, Midnight Mass, Worst Nightmare, I Hate Christians, Sickened by the Sight of Christ, Ouija, Three Nails, One Liar, I Am Death, Red Is the Color of Ripping Death, Unsacrament, Satanic Slut, Smell the Burning Churches.

Naslednji headlinerji so bili norveško-italijanski Ancient, ki se tokrat niso osredotočili samo na kultni album The Cainian Chronicle, temveč so naredili obsežen presek svoje prav tako obsežne diskografije. Vidi in sliši se, da zadnja leta res veliko nastopajo – tudi na UTBSOA so odigrali set brez napak, razgibana setlista pa je dopolnila mračno atmosfero, oblečeno predvsem v modre, vijolične in zelene luči, pri čemer je dim z odra bil razpihan z ledenimi vetrovi z ne tako oddaljenega Severnega morja. Mislim, da so bili prvi band tega dne, ki je imel na odru tudi klaviature, ki pa so se slišale zelo dobro. Skorajda celoten koncert na festivalu UTBSOA najdete tu.

Setlista Ancient: Svartalvheim, Trumpets of an Archangel, Huldradans, The Call of the Absu Deep, Det Glemte Riket, Paa evig vandring, Eerily Howling Winds, Likferd, Trolltaar, Nattens skjønnhet.

Čeprav so bili predzadnji na sporedu, pa so bili zadnji, ki sem si jih uspel ogledati, in sicer je šlo za kultne madžarske temačneže Tormentor, ki so svetu poleg kultnega albuma Anno Domini ponudili tudi enega in edinega Attilo Csiharja (Mayhem, Sunn O))), Nader Sadek, Gravetemple itd.). Band je bil vizualno vsekakor zelo zanimiv za ogled, pri čemer je seveda kraljeval Attila, katerega vokali so zunaj tega sveta, karizma pa je sploh neverjetna. Band je odigral razgiban set starošolskega black metala, ki še vedno zveni kot prvinski evropski thrash, pri čemer je bil seveda fokus na kultnem albumu Anno Domini iz davnega leta 1987. Band je zadnja leta precej aktiven in temu primerno zelo uigran, seveda pa je bil vrhunec kultni komad Elizabeth Bathory. Doživite legendo tudi vizualno – klik.

Utrujenost in čakanje na prevoz sta me oropala izkušnje ogleda in poslušanje Thou Shell of Death. Vsekakor pa je festival UTBSOA nujna destinacija za vse trve oboževalce ter oboževalke black metala in ekstremne glasbe nasploh. Je majhen, a iskren, suveren in 666-odstotno hudičev. Ako vam finance in čas dovolijo, pojdite tja. Ugh!


Videoposnetki bandov: Gronnenhell, posnetek Tormentor: Gürkan Yücel.
Uradna galerija festivala: https://folter666.de/utbs.