
7. 8. 2014, Ožbej Zupančič
The Killing Gods
The Killing Gods
In spet so tu! Po dolgih štirih letih od zadnjega udarca. Zveni znano? Kaj pa tole, po mojem mnenju najboljša ponudba v njihovem opusu? Vsak ekonomist jih pozna, morali bi jih tudi vi …
Bega me žanrska opredelitev baltimorskega kvarteta - v »literaturi« namreč zasledim oznake death metal, grindcore, deathgrind z elementi hardcora itd. Kaj, ko bi poenostavili in jim preprosto nadeli death metal oznako? Meni osebno padejo v isti koš kot npr. Vomitory ali Bloodbath, kar seveda pomeni, da se vse sliši isto. Posrečene kombinacije izmenjave vokalov Jasona Nethertona in Marka Kloeppela ne gre posnema…
9. 7. 2014, Ožbej Zupančič
Rest in Beer
Rest in Beer
Tankard in Faith +1 imajo skupni imenovalec. Slednji v svojih besedilih besedo »baby« zamenjajo z besedo »Jezus«, medtem ko strici iz Frankfurta veliko drugih besed menjajo z besedo »pivo«. Zgovoren je že sam naslov sveže zvarjenega albuma. Metal učenjaki pivo tradicionalno pripisujejo k thrash metalu. Tudi Tankard, in to že več kot trideset let (začeli so leta 1986 s prvencem Zombie Attack)! Dvajset albumov pozneje so še vedno aktivni, videti je, da še lep čas ne bodo počivali v pivu.
Kje začeti? Z War Cry, ki spominja na kombinacijo komada You Can't Bring Me Down (Suicidal Tendencies), death…
27. 6. 2014, Ožbej Zupančič
War Eternal
War Eternal
Arch Enemy so band, ki ga po mojem pozna tako stara kot nova šola. Od prvenca Black Earth (1996) in do desete studijske izdaje War Eternal je minilo že skoraj dvajset let. Evolucija glasbenega stila od zibelke do danes je kar opazna, a glede na občasne kadrovske spremembe je to normalno. Na aktualnem albumu je vokalne dolžnosti prevzela »nova Angela«, Kanadčanka Alissa White-Gluz (morda vam bo ime bolj domače, če omenim, da je bila prav tako vokalistka od The Agonist?). Vpliv na zvok banda? Prav nobene razlike nisem slišal! Težko bi z gotovostjo trdil, ali poje Alissa ali Angela.
Je to dobro a…Petek trinajstega in to celo v Nemčiji (referiram na obdobje 1939–1945)! Aktualni izdelek očakov prav tako nosi to nesrečno številko. Dišalo je po zlu in uničenju. Kaj pa resnica?
Na kraljevem trgu (Königsplatz) so v lepem petkovem popoldnevu počastili bavarsko prestolnico eni in edini – Black Sabbath! Prostor je bil res ogromen, po moji grobi oceni je bil velik vsaj za dve prizorišči na glavnem odru Metaldays. Občutek je bil res čisto festivalski, saj so organizatorji delili letake s tlorisom prizorišča, kjer si imel jasno označen oder, merchandise, stranišča, šanke, hrano, skratka celotno in…
22. 5. 2014, Ožbej Zupančič
The Quantum Enigma
The Quantum Enigma
Že dolgo se nisem ukvarjal s simfoničnim metalom. Epico sem spoznal v srednješolskih letih, ravno med izidoma albumov Consign to Oblivion (2005) in The Divine Conspiracy (2007). Oba izdelka sta mi bila tisti čas všeč, dobro mešanje agresije in simfonične glasbe. Bil sem uradni fan, spomnim se, da sem se na njihovem koncertu celo slikal s pevko Simone. Ob izidu naslednika Design Your Universe (2009) pa je plamen ugasnil in Epica je postala passé. Iz meni neznanega razloga sem te dni za dobre stare čase poslušal njihovo svežo glasbo, ki je v začetku maja ugledala luč sveta v obliki albuma The Qu…

19. 5. 2014, Ožbej Zupančič
The Australian Pink Floyd Show
Olympiahalle, Innsbruck, Avstrija, 12. 5. 2014
Preden kdorkoli začne z »WTF, kaj dela ta žanr na Paranoidu?«, bi omenil le, da je veliko dandanes uspešnih metal bandov (Dream Theater, Opeth, Queensrÿche, Cynic, [vstavi poljuben progresivni metal band] … ) črpalo navdih pri Pink Floyd. Ima pa moja hipoteza eno veliko pomanjkljivost – nisem si ogledal Pink Floyd, le njihove posnemovalce, cover band, če hočete. Imam slabe izkušnje s cover bandi iz preteklosti (porazen nastop Guns 2 Roses v Ljubljani leta 2008), poleg tega pa mi ni všeč sam koncept, da se nekdo kiti s tujim perjem (tudi jaz znam oponašati, je dosti lažje kot razviti svoj zvok …

14. 5. 2014, Ožbej Zupančič
Triple Brutal
Triple Brutal
Vsi najverjetneje poznate komad Get To The Choppa. Če je vaš odgovor negativen, je iz imena banda in naglasa gospoda, ki nas nagovori na začetku, vsem jasno, da gre za Arnolda Schwarzeneggerja. Danes se zgodba nadaljuje kot trilogija, pred kratkim je Tim Lambesis (As I Lay Dying) kot svoj solo projekt izdal še tretji album, tokrat trikratno brutalen (debitantski album se imenuje Total Brutal, sledi Double Brutal). Celoten koncept je kakopak parodija, kar je zelo politična odločitev; če je končni izdelek slab, je vedno praktičen izgovor, da je bilo vse mišljeno kot zajebancija. A v našem primer…

23. 4. 2014, Ožbej Zupančič
The Joy Of Motion
The Joy Of Motion
Ponovno raziskujem meni malo znane vode. Za Animal As Leaders sem slišal že več kot pred enim letom, a nekako mi je ime zvenelo preveč metalcore in sem idejo »dati jim priložnost« brez razmisleka opustil. Pred kratkim sem zasledil neko naključno novico o skupini, tokrat sem jim dal priložnost. Priložnost se imenuje The Joy Of Motion.
Zvrst? Na uho se mi sliši kot derivat djenta in jazza. Želel sem še drugo mnenje, zato sem pobrskal po spletu, različni viri uvrščajo skupino v širok razpon med progresivnim metalom, djentom in jazz fusion. Ja, če bi želel že znane informacije v možganih povezati z…
14. 4. 2014, Ožbej Zupančič
Heartworm (EP)
Heartworm (EP)
Naši zahodni sosedje iz Cesene so me (pogojno) pozitivno presenetili s prihajajočim EP-jem, ki izide aprila. Naklonili pa so nam le tri pesmi. Nekaj za vse ljubitelje skupin Gorguts, Cult Of Luna, Ulcertae, Isis in Mastodon, pravijo. Težko je spisati filozofski esej za praktično neznan band, ki pa si je po drugi strani že delil oder z »bolj znanimi bandi underground scene« (Ulcerate, Mouth Of The Architect, Eryn Non Dae, Lento, Hierophant, Svart Crown, Fleshgod Apocalypse, Fuck The Facts, Nero Di Marte, Sunpocrisy and The Modern Age Slavery). Dober začetek.
Kot rečeno, na EP-ju so le tri pesmi…
10. 4. 2014, Ožbej Zupančič
All You Can Eat
All You Can Eat
Vse, kar lahko poješ. Sliši se obetavno – podobno kot pesem Eating Ain't Cheating z njihovega prvenca Feel the Steel. Globoko v sebi čutim, da je inspiracijo za oboje, pesem z debitantskega albuma in posredno tudi za ta album, prispeval Bill Clinton s svojo afero z Monico. Od takrat mnogo moških misli, da svojo punco varajo le v primeru vaginalnega seksa z drugo žensko, ne pa tudi z malicanjem tam spodaj. Kot pravi verz – Don't you know that suckin' ain't fuckin'!? Zanimiva je tudi naslovnica albuma, ki prikazuje bolj všečno verzijo zadnje večerje – štirje apostoli in čudno, devet žensk, torej…

7. 4. 2014, Ožbej Zupančič
Pariah's Child
Pariah's Child
Po dveh letih Sonata Arctica predstavljajo nov album, Pariah's Child. Takoj me je pritegnila naslovnica, ki prikazuje zimski gozd z volkom, skratka, njihovi prepoznavni znaki - zima, volkovi, gozd. Pogojni refleks je pričakoval zvok stare šole, torej vse tisto, kar je bilo izdano pred live albumom For the Sake of Revenge (2006), ki na naslovnici prav tako nosi volka. Ergo: veliko, veliko ljubezenskih pesmic, ki so za marsikaterega moškega neprebavljive, dekletom pa zaigrajo na srčne strune. Glasbeno gledano sem pričakoval odmik od npr. Days of Grays, kjer se Tony z ekipo odmakne iz pričakovane…

3. 4. 2014, Ožbej Zupančič
Alice Cooper (Rock Meets Classic)
Olympiahalle, Innsbruck, Avstrija, 26. 3. 2014
Komaj sem čakal na ta koncert, saj se nisem kulturno udejstvoval že od decembra, ko sem obiskal Orpheum v Gradcu (Heaven Shall Burn & Co.). »Pa naj bo Alice Cooper,« sem si rekel. Navsezadnje spoštujem gospoda, ki je vplival na mnogo (sodobnih) metal bandov ali pa je služil kot kamen prehoda na privlačnejšo, temno stran.
Priprave na koncert so bile v polnem teku; takoj po službi po pivo, nato pa hitro domov, saj sta bili le še dve uri časa do akcije. Glasba (uganite, kaj sem poslušal …) tako na glas, da nisem slišal vsem znanega zvoka, ki nastane, ko odpreš pločevinko piva. V mislih se mi je že…
21. 3. 2014, Ožbej Zupančič
The Edge of Existence (EP)
The Edge of Existence (EP)
Švedski progresivni thrasherji Paranorm so, res da že pred mesecem dni, izdali svoj drugi EP, ki so ga poimenovali Edge of Existence. Njihovo diskografijo dopolnjuje še krstni Pandemonium's Rise (2011), ki spada v isti velikostni razred (šest pesmi za slabe pol ure zabave). Skupaj se nabere minutaže skoraj že za polnovreden studijski album.
Paranormalni pojavi se ne dajo razložiti z znanstvenimi poskusi in so tuji vsakdanjim izkušnjam. Na srečo je glasba normalna in merljiva! »Rob obstoja« je po mojem mnenju zelo preudarno izbrana besedna zveza, ki se vzajemno dopolnjuje z njihovim imenom. Preg…
17. 3. 2014, Ožbej Zupančič
On Earth
On Earth
Navdušila me je kombinacija besed Jupiter - Zeus - Zemlja. Če me moje znanje zgodovine iz davnih srednješolskih let ne vara, je Jupiter le rimsko ime za grškega Zevsa (oba sta v osnovi gospodarja strele in neba). In strela je na Zemljo prinesla sledeč izdelek, ki prihaja iz Avstralije.
Vnaprej opozarjam vse agresivneže, da zaman čakajo na blastbeate in peklensko vzdušje. Nič ne bo s hudičevim intervalom. Čaka nas nekakšna kombinacija psihedelike in zatežene, otožne, na trenutke Alice in Chains glasbe. Metal (če sploh), je prisoten v sledovih, predvsem v kitarski obliki - riffi, distorsion efek…![Human Be[ing]](https://cdn.paranoid.si/1/140313102419_psygnosis_human_be_ing_67dbae05e1.jpg)
13. 3. 2014, Ožbej Zupančič
Human Be[ing]
Human Be[ing]
Za to recenzijo sem si naredil načrt v mislih: ker se band promovira kot ekstremen atmosferičen metal (nekaj v tem smislu), sem si predstavljal stil, kot ga preigravajo npr. Wolves of the Throne Room. Glasbo sem želel prikazati kot podobe, ki bi se mi narisale v mislih, ko bi poslušal odtujen atmosferičen metal. Povrhu vsega francoski. Dobil pa sem, na svojo srečo, zanimivejšo varianto. Tej vrsti metala bi dal predpono »avantgardni«. Wikipedia pravi, da je druga oznaka za avantgardni metal tudi eksperimentalni metal, poleg tega pa je to zvrst zelo težko definirati in opisati. Avantgarda je tor…

10. 3. 2014, Ožbej Zupančič
Wasted in Hollywood
Wasted in Hollywood
Vedno mi je zabavno preveriti »outside the box« možnosti. V škatli je zmeraj isto – omejena prostornina, malo prostora za improviziranje, tema. Skratka – vemo, kaj pričakovati, kadar se nahajamo v škatli. Zunaj pa je življenje zabavnejše; poznate morda kvantnomehanski paradoks, ki izhaja iz Heisenbergovega načela nedoločenosti (za to ime ste najverjetneje že slišali, če drugje ne, v nanizanki Breaking Bad. V realnem življenju kvantna mehanika nima veze s proizvodnjo amfetaminov)? Za tiste, ki vas Heisenbergov princip podrobno zanima – klik. Dobra laična razlaga načela je t. i. mačka v škatli. …

6. 3. 2014, Ožbej Zupančič
Terrestrials
Terrestrials
Z začetkom letošnjega leta sem se začel zanimati za metal derivate, ki jih stroka označuje z deskriptorji »stoner« in »doom«. Razlog? Nenadne spremembe v življenju; hiter, stresen tempo, neskončno stvari, ki se ne uredijo same od sebe. Med tem kaosom mi je kolega za hec poslal v poslušanje stoner/doom primerek. Konkretno: skupino Sleep, album Dopesmoker. Sprva mi zvok ni bil všeč, a ko sem začel razumevati koncept tega žanra, sem bil sposoben preskočiti laično mnenje o njem – »zamorjen dolgčas, kjer en akord traja celo večnost«. Ja, ravno v tej večnosti je poanta, da se iz prehitrega življenja…

27. 2. 2014, Ožbej Zupančič
Men of Honor
Men of Honor
Še ena superskupina, ki je na začetku predstavljala sodelovanje med Russellom Allenom (Symphony X), Mikeom Orlandom (Sonic Stomp) in Mikeom Portnoyem (ex-Dream Theater). Njihova zgodba se je začela leta 2011, ko je Allen s svojimi glasbenimi idejami kontaktiral Orlanda z željo ustanoviti skupino. Orlando je bil nad idejo navdušen, zato je k sodelovanju povabil svojega dolgoletnega prijatelja Portnoya, ki je ravno v tistem času v slogu mehiških limonad zapuščal Dream Theater: Moški zapusti ženo po dvajsetih letih zakona, ker se je naveličal monotonosti (Dream Theater). Želi si svežine in avantu…

24. 2. 2014, Ožbej Zupančič
E.P.O. (EP)
E.P.O. (EP)
Belgija. Nekako nimam asociacije, ki bi povezovala to zahodnoevropsko državo z metalom, natančneje, z groove metalom. Mlad, svež band Yata se šteje za glasnika tega žanra. Pred kratkim so med množice poslali svoj prvenec (če lahko EP-ju tako rečemo), ki se nam predstavi v sedmih skladbah v slabe pol ure. Groove? Nisem prepričan.
Začne se res bolj matematično, z Meshuggah ritmiko, a dokaj hitro se enačba razreši. Na žalost je njena rešitev klišejski tapping, ki je bil slišan že naštetokrat. Prvi vtis je torej pokvarjen. Ko nadaljujem s poslušanjem glasbe, me v dobro voljo spravi mogočen vokal, …
20. 2. 2014, Ožbej Zupančič
Kindly Bent to Free Us
Kindly Bent to Free Us
Uradni izid tretjega studijskega albuma je bil napovedan na dan zaljubljencev, a na internetu že kar mrgoli recenzij. Razlog tiči v velikodušni, približno enotedenski predhodni objavi celotnega albuma v »free streaming« obliki. Na njihovi uradni strani se nahajajo povezave do številnih svežih recenzij. Povedanega o tem izdelku je bilo v slabem tednu že dovolj, zato ne bom odkrival tople vode in kopiral sorecenzentov. Pravzaprav je že ta podatek dovolj, da o kakovosti recenziranega ni dvoma, kajne?
Niti v rokah drži Paul Masvidal, ki je odgovoren za izid kultnega, zvrst definirajočega, vplivneg…







