19. 3. 2002, Matija Prnaver
First Strike Still Deadly
First Strike Still Deadly
Če ste že preleteli track listo te plošče in jo odpravili z mislijo “bah, spet ena kompilacija starih ponetkov”, se nemudoma spokorite svojega dejanja. Testament so na novo posneli vseh 11 komadov tega albuma.
Na First Strike Still Deadly najdete izključno material iz zgodnjega ustvarjanja banda, tam do leta 1988. Verjetno je marsikdo že opazil, da kadar se v Bay Area kaj snema, nastopa ali počne karkoli v zvezi s thrash metalom, se takoj najde temu primerna all-star zasedba. Tako nekako je tudi v tem primeru, saj sta se Chucku Billyju, Steveu DiGiorgiou in Ericu Petersonu pridružila še Alex Sk…Stvar se imenuje Tribute To Chuck Schuldiner Tour, katere glavna banda sta seveda No Fear in Scaffold, na napovedanih datumih po Sloveniji pa poleg njih nastopajo tudi gostje, na tem so bili to postojnski Imperij. Prvi koncert te turneje se je zgodil na Vrhniki, v klubu Zakon, tistega dne pa je bil (jebemti, kje imam koledar)… točno, natanko 1. marec.
Tam okrog desetih se je počasi začenjalo zares. Klub se je že kar spodobno napolnil, nizke cene pijače pa so (spet, jasno da) pripomogle k obilnemu konzumiranja vsega, kar premore vsaj kakšen procent (alkohola, namreč). Ena izmed stvari, ki dokazu…
13. 3. 2002, Matija Prnaver
Beinspender
Beinspender
Disinfect so mlad band iz Ludwigsburga (Nemčija). Beinspender je njihova prva plošča, na kateri pokažejo svoj death metal, pri katerem se glede hitrosti in brutalnosti zgledujejo po ameriškem.
To, da so se Disinfect stvari lotili “na direkt”, potrjuje že dejstvo, da boste devet komadov Beinspenderja poslušali nič dlje kot petindvajset minut. Tudi kompliciranja ali nasilnega iskanja izvirnosti na tem albumu ne boste našli, vse je zgolj čisti, brezkompromisni, brutalni death metal. Čeprav so se Disinfect lotili sloga, v katerem je zaradi velikega števila bandov vse prej kot lahko biti zanimiv za …
12. 3. 2002, Matija Prnaver
Sons Of Northern Darkness
Sons Of Northern Darkness
Mraz, sneg, gozd, tema, sever – sedmič! In hkrati prvič za Nuclear Blast, kar je tudi eden od vzrokov, da je Sons Of Norhtern Darkness Immortal plošča z najboljšim zvokom in produkcijo doslej (po principu večja založba – več denarja za studio – boljši zvok!). Ko smo ravno pri tem, za obračanje gumbov je tudi tokrat odlično poskrbel Peter Tägtgren.
Sicer pa se Immortal na poti svojega razvoja in perfekcioniranja komadov niso ustavili niti za trenutek – ponovni dokaz za to se pravkar vrti v CD playerju. Ena izmed najbolj opaznih stvari na tem albumu so počasnejše melodične pasaže, ki povezujejo h…
5. 3. 2002, Matija Prnaver
Thorns
Thorns
Če bi mi kdo skril ovitek tega CD-ja, bi mu verjetno celo verjel, da so to kakšni posnetki z naslednjega Mayhem albuma. Ampak niso, čeprav riffi in bobnanje zelo spominjajo na Mayhem ploščo Grand Declaration Of War. Bobni popolnoma razumljivo, saj pri Thorns bobna Hellhammer. Poleg njega iz ostalih bandov sigurno poznate tudi oba pevca: Aldrahna (DHG) in Satyra (Satyricon). Kot zatrjujejo pri Moonfog, so Thorns nastali že leta 1990 in šele več kot desetletje kasneje udarjajo s svojim prvim albumom.
Thorns so se krepko oddaljili od klišejskega black metala, ploščo so izpopolnili z zanimivimi str…
4. 3. 2002, Matija Prnaver
Inwards
Inwards
Death/thrash, bi lahko rekel za Dew-Scented, čeprav sem s tem izrazom pri opisovanju sloga njihove četrte plošče Inwards malomaren.
Inwards je prekleto navdušujoča plata! Pri teh Nemcih boste najprej opazili a la Slayer riffe, naslednje navdušenje pa bo sledilo takoj zatem, ko boste v Dew-Scented začutili elemente in občutek floridske šole. Tega sloga se drži tudi vokal, ki je kombinacija throat vokala in nekaj rezkosti. Dogajanje na kitari se odvija tekoče in hitro, odlični riffi, nevsiljive solaže,… V agresiven, hiter in udaren album so prefinjeno vnesli tehničnost. Rezultat ne izostane: Inwa…
2. 3. 2002, Matija Prnaver
Return To Desolation
Return To Desolation
Po kar zajetni količini splitov, EP-jev in 7-inčev je Return To Desolation drugi album v desetletnem obstoju Phobie. Phobia igrajo grind/death z vplivi hard corea, do neke mere za njihovo zvrst klasično nažiganje, seveda s poudarkom na verblanju in (kot je pri takih bandih v navadi) dvema vokaloma: eden prihaja iz najtemnejših delov grla, drugi pa je tipično grindersko kričanje.
Phobia so solidni skozi celo ploščo, vendar ni ravno veliko razlogov, da bi jih postavili v ospredje pred njim podobnimi bandi. Ali pa morda vseeno: uporabljajo dovolj različnih elementov, da so komadi med seboj prepoz…27. 2. 2002, Matija Prnaver
Agathodaimon
Kot ste včeraj lahko prebrali, so Agathodaimon odpovedali turnejo. Organizator koncerta pa je pravkar sporočil, da bodo Agathodaimon kljub odpovedi turneje nastopili v Ljubljani. Poleg njih bodo nastopili tudi nemški thrash/black metalci Karkadan in domači Magus Noctum. Datum koncerta ostaja nespremenjem, torej 15.03.2002. /M.P.C./
26. 2. 2002, Matija Prnaver
Sonic Excess In Its Purest Form
Sonic Excess In Its Purest Form
Sonic Excess In Its Purest Form je sedmi album za neworleanske Crowbar, enega izmed bandov, ki so definirali tako imenovani NOLA zvok (New Orleans – LA). Na tem albumu se prvič predstavita dva nova člana – basist Jeff Okoneski in bobnar Tony Constanza.
Crowbar tudi s tem albumom ostajajo taki, kot smo jih bili vajeni doslej: počasni, depresivni, težki in z nizkim zvokom kitar. V starem slogu je tudi hardcoreovsko obarvano petje vokalista Kirka Windsteina, ki še vedno deluje trpeče, kot bi mu okoli vratu zategovali žico. Crowbar delujejo na eni strani doomersko moreče ter brutalno na drugi. To n…
22. 2. 2002, Matija Prnaver
Soulles & Proud
Soulles & Proud
Po Our Pain Is Our Pleasure je Soulless & Proud drugi album za švedske Blackshine. Sicer pa se članov verjetno spomnite še iz death metal banda Hetsheads, vendar pa glasbeno Blackshine z Hetsheads nimajo prav nobene veze.
Soulless & Proud je ena najizvirnejših plošč zadnjega časa. Zamislite si lepo tekoče, na dele rockerske kitare (seveda s švedskim zvokom, vendar ne grobim), živahne ritme na bobnih, pa tudi kar se tiče solaž, so si Blackshine izbrali svoj način. Spet popolnoma svoja zgodba je vokal, ki je sicer tekoč, vendar deluje nekoliko odsotno, zaradi malenkostne distorzije, ki mu daje hr…
18. 2. 2002, Matija Prnaver
A Deleted Symphony For The Beaten Down
A Deleted Symphony For The Beaten Down
A Deleted Symphony For The Beaten Down je tretji album za Soilent Green, sicer ameriški band s sedaj že kar dolgo dobo obstoja. Soilent Green so eden izmed tistih bandov, ki so si za svojo osnovo vzeli death metal in od tod krenili svojo pot, Soilent Green s svojimi idejami in vplivi hardcorea kar zelo daleč od tega.
Na plošči najprej opazite nenehne izmenjave med eksplozivnimi in počasnimi deli. Delujejo intenzivno in polno, plošča je energična, brutalna in nekomplicirana, tako da se da dogajanju z lahkoto slediti. Največji krivci za pestrost te plošče so nedvomno vokal z veliko variacijami, n…
15. 2. 2002, Matija Prnaver
Flesh - Power - Dominion
Flesh - Power - Dominion
Baje gre v tretje rado in upam, da se bo to s tretjo ploščo Callenish Circle tudi uresničilo. To pišem zato, ker je band s svojimi prejšnjimi izdajami imel veliko zapletov, kar se tiče založb in izdajanja. S tem albumom sta povezani tudi vsaj dve znani imeni, Andy Classen (ex- Holy Moses) kot producent in Niklas Sundin (Dark Tranquillity), ki je poskrbel za naslovnico tega albuma.
Callenish Circle prisegajo na göteburško šolo metala, tisto pristno. Njihov zvok je močan, poln, intenziven, kitare zvenijo tipično göteburško. Riffi so preprosti, med njimi pa slišite kakšno nežnejšo in bolj melodičn…
12. 2. 2002, Matija Prnaver
Masters Of Moral Servants Of Sin
Masters Of Moral Servants Of Sin
Dunajski trio Pungent Stench se vrača po sedmih pravljičnih letih. Ampak nikakor ne s kakšno pravljico, temveč z albumom Masters Of Moral Servants Of Sin, ki je vstopnica za njihov svet grotesknosti in kontroverznosti, ki pa ostaja realističen. Novo obdobje Pungent Stench zaznamuje tudi sprememba v zasedbi, natančneje na bassu, za katerega štiri strune po novem skrbi Marius (ex- Belphegor).
Pungent Stench nikakor niso obstali tam, kjer so pred leti končali, niti ne tam, kjer so bili že kdaj prej. Sicer še vedno ostajajo pri death metalu, vendar (kot smo pri njih vajeni) pri samosvojem ter do ne…
7. 2. 2002, Matija Prnaver
Darkness And Hope
Darkness And Hope
Moonspell so eden izmed tistih bandov, ki neprestano razvijajo (in tudi spreminjajo) svoj slog. Tudi s šestim albumom Darkness And Hope so meje svoje glasbe premaknili še korak naprej. Če bi jih označil zgolj za gothic metal band, bi jim naredil veliko krivico.
Darkness And Hope je kot celota nedvomno njihov najkvalitetnejši in najbolj dodelan album. Odpirajo se za še več zelo različnih influenc, delujejo še bolj spontano in bolj prefinjeno. Postali so še bolj počasni in še mehkejši, vendar je album zelo razgiban in poslušljiv, vzrok za to tiči tudi v njihovem portugalskem temperamentu.
Struktu…
5. 2. 2002, Matija Prnaver
Suicide By My Side
Suicide By My Side
Finci Sinergy so eden izmed tistih bandov, ki jim specifičnosti ni bilo nikoli očitati. S tretjo ploščo Sucide By My Side to samo še potrjujejo.
Suicide By My Side je manj simfonična od njihovega prvenca Beware The Heavens in manj rockerska od prejšnje To Hell And Back. Te lastnosti so zgolj dejstva, ki dokazujejo, da se Sinergy nikakor ne ponavljajo. Za izvirne in zanimive kitarske dele je nadvse dobro poskrbljeno (pač, ni dvoma, tu je v igri Alexi Laiho), kot ste pri Sinergy že vajeni, pa tudi na tej plošči dobite polno dozo spevnosti in za njih tipičnih ritmov. Kimberly sicer ostaja pri svoj…
31. 1. 2002, Matija Prnaver
The Crusher
The Crusher
Amon Amarth so eden redkih švedskih melodičnih death metal bandov, kateremu leta niso prinesla ne nežne melodike, ne pop vplivov, ne ženskih vokalov, niti klaviatur! Ostajajo pristni predstavniki čistega, pravega fuckin’ göteburškega death metala.
To in prav nič drugega ni njihov tretji album The Crusher. Hitro in intenzivno bobnanje drži energijo skozi cel album, ostri in melodični riffi so narejeni po stari göteburški šoli, pa tudi vokal vse prej kot skriva svoje švedsko poreklo. Amon Amarth so band, ki zna najti pravo mero med melodiko in brutalnosjo, ter obenem seveda ostati agresiven in h…
30. 1. 2002, Matija Prnaver
Abigail II: The Revenge
Abigail II: The Revenge
Kot je iz naslova več kot očitno, gre na desetem Kingovem albumu za nadaljevanje zgodbe, začete leta 1987 na plošči Abigail. Od prejšnjega albuma House Of God se je kar dobro spremenila zasedba tega banda, seveda poleg Kinga in Andyja. V band se je vrnil Hal Patino, ki je basiral tudi na prvem delu Abigail, kitarista Mikea Weada poznate že iz Mercyful Fate, za Matta Thompsona pa je Abigail II prvo studijsko bobnanje pri Kingu.
Album ni zgolj nadaljevanje zgodbe izpred petnajstih let, tudi marsikaj, kar se tiče glasbe, vas bo spomnilo na Kingove plošče iz osemdesetih. Na Abigail II se takorekoč …28. 1. 2002, Matija Prnaver
Sodom / Destruction / Kreator / Wykked Wytch / Seraph
Rockhouse, Salzburg, Avstrija, 11. 1. 2002
Eden največjih dogodkov prejšnjega leta je nedvomno ponovni udarec nemške thrash scene. Kot veste, so bili v igri spet stari znanci, Kreator, Destruction in Sodom. Tri odlične plošče, poleg vsega pa še skupna turneja Hell Comes To Your Town – Part 2. Dogodek, da vidiš te tri bande v enem samem večeru je tisto, brez česa ne more noben thrasher na oni svet.
Ker se zgoraj omenjena trojica nima namena motati kje po balkanskih vaseh, jih je bilo pač treba iti poslušat v Evropo. V ta namen je bil salzburški Rockhouse, z datumom 11. januar, kar pravšnja zadeva.
Če gremo lepo po vrsti: začeli so domač…V soboto (dvanajstega januarja, če že kdo hoče natančno vedet) smo se spravili na Kras, natančneje v Komen, kjer se je zgodil koncert Root A’ Balluta in Kaoz. Koncert se je odvijal v njihovi stari šoli, ampak dobesedno šoli, eni zapuščeni. Vstopnine ni bilo, vzdušje v temni in zlobni kleti pa odlično, saj se je konec koncev tja noter (poleg šanka in majhnega odra) nagnetlo kar kakšnih sto ljudi.
Začeli so Root A’ Balluta, koperski thrasherji, ki jih pa sedaj, menda ja, že vsi poznate. Do sedaj sem videl že lepo število njihovih nastopov, tale pa je bil eden izmed najboljših. Vidi se, da fantje …
23. 1. 2002, Matija Prnaver
Process Of Elimination
Process Of Elimination
Process Of Elimination je drugi album za Abortus, band, ki prihaja iz dežele kengurujev. Svoj slog ohranjajo pri death/thrash metalu, v katerega so na Process Of Elimination vnesli nekoliko več elementov kot na prvencu.
Abortus se svoje glasbe ne lotevajo prav nič po ovinkih. Učijo se pri stari šoli metala, kar dokazujejo hitro bobnanje z živahnim ritmom, nažiganje klasičnih metal riffov in solaže, narejene po zgledu dobrega starega thrash metala. Sicer dokaj klasično petje iz grla na določene trenutke dobi skandinavsko barvo, takrat se sliši po vzoru recimo In Flames. Tudi pri nekaterih kitar…
Vse galerije
Vsi
Domači
Tuji