MATJAŽ: Kako se te je kaj dotaknilo do božično novoletno razpoloženje?

JOHAN: Prav nič, to se me nikoli.

MATJAŽ: Si potem že čisto v Gothic Kaballah?

JOHAN: Nekaj takega he, he.

MATJAŽ: Sveži pa so še spomini na nedavni koncert s simfoničnim orkestrom v Bukarešti?

JOHAN: Ja, to je bila za nas super, edinstvena izkušnja. Prvič smo igrali skupaj z orkestrom in pred nastopom sem bil zelo nervozen. Pred nastopom smo skupaj vadili teden dni, a vaje so se precej razlikovale od naših običajnih. Bilo je nenavadno, a koncert se je dobro iztekel in zato sem bil zelo zadovoljen.

MATJAŽ: Kako pa so glasbeniki v orkestru reagirali na to sodelovanje?

JOHAN: Mislim, da so bili zelo zainteresirani, kajti tudi zanje je bila to neka čisto nova izkušnja in bili so precej vznemirjeni. Na njihovih obrazih si lahko opazil pozitivne reakcije, nekaterim pa je bilo čudno in je bilo opazno, da jim na obrazu piše: »A, kdo so ti dolgolasi idioti z distorziranimi kitarami, glasnimi bobni, naj se že poberejo«, he, he. A vseeno se je dobro izteklo. Po koncertu smo bili vsi zadovoljni.

MATJAŽ: Kako, da je do tega sodelovanja prišlo v Bukarešti in ne kje drugje?

JOHAN: Prejeli smo povabilo, če bi prišli v Bukarešto in odigrali tak koncert. Seveda smo bili zainteresirani. Če bi povabilo prišlo od drugod, bi ga verjetno tudi sprejeli. Prvi so bili v Bukarešti, kjer so koncert tudi posneli in mogoče bo nekega dne izšel na DVDju.

MATJAŽ: Z orkestrom ste že snemali v studiu, a ta izkušnja je bila verjetno precej drugačna?

JOHAN: Seveda, kajti tokrat je bilo prvič tako, da smo bili prav skupaj z njimi. Nenavadno, a kul.

MATJAŽ: Ste mogoče igrali tudi skladbe, ki jih ponavadi ne igrate?

JOHAN: Igrali smo nekaj skladb klasične glasbe. Odigrali smo tri Wagnerjeve skladbe, eno Mozartovo, Dvoraka smo igrali. Za nas je bilo to super, še posebej zame, kajti s tem sem imel res veliko dela. Igrati Mozartove bass linije je bilo prav divje, njegove linije so res nore, vse te arpeggie in lestvice sem moral veliko vaditi. To mi…