Threshold

Čas je že bil, da naredimo intervju s kakšnim progresivnim bandom. Zelo primerni za to vlogo so predstavniki odlične britanske progresivne scene Threshold, ki so letos izdali svoj peti studijski album Hypothetical in odigrali evropsko turnejo. Po njej je nastal intervju s klaviaturistom in piscem glasbe Richardom Westom.


MATJAŽ:
Pred kratkim ste končali z evropsko turnejo. Kako je bilo zopet igrati v živo, kako ste se počutili?

RICHARD:
Zelo mi je bilo všeč. Iti na turnejo in igrati pred našimi fani je vedno nekaj posebnega. Ko smo v studiu, je ves poudarek na kompoziciji in produkciji in ko pridemo na oder, pesmi postanejo “žive”. Pri Threshold sem že kar nekaj časa in z njimi sem se na odru vedno počutil kot doma. To je ena najboljših strani, če si glasbenik.

MATJAŽ:
Na turneji ste se ustavili na festivalu Bospop. Radi igrate na festivalih, kjer je velika množica ljudi?

RICHARD:
Festivali so zelo dobri, vibracije so tam zelo drugačne od tistih v klubih in zelo težko je, da ne bi užival, ko te gleda tako veliko ljudi. Je dobra priložnost pridobiti nove fane in včasih, če čas dopušča, tudi gledati ostale bande. Na Bospopu sem ujel Savatage in Living Colour, kar je bilo kul. A klubi imajo tisto posebno atmosfero, kjer veš, da so med občinstvom sami Threshold fani, ki poznajo vse pesmi, pojejo zraven in so ponavadi veliko bližje odra, tako da je vzdušje bolj intimno. Zaradi tega ne bi rad igral le na festivalih.

MATJAŽ:
Gledal sem vas na Dunaju. Tam je bilo bolj malo ljudi in vidno je bilo, da ste vseeno odigrali odlično in pri tem zares uživali. To dokazuje, da igrate glasbo zaradi veselja, ne zaradi denarja.

RICHARD:
Osem let igrati progresivni metal ne pomeni drugega kot to, da igraš zaradi užitka! V Avstriji nismo kdo ve kako poznani, tako da je bilo tam kul videti lepo skupino fanov. Podobno je bilo na Češkem, kjer smo igrali prvič. Občinstvo je bilo majhno, vendar so v našem nastopu zelo uživali, tako da se je tam splačalo igrati. Mislim, da na Dunaju ni bil eden naših boljših nastopov, zato sem vesel, da ti je bilo všeč. Upam, da se naslednje leto vrnemo z boljšim showom in večjo publiko.

MATJAŽ:
Igrali ste skupaj z Ark. Kako ste se razumeli z njimi, kaj si misliš o njih?

RICHARD:
Ark so odličen band. To je bila njihova prva skupna turneja in zanimivo jih je bilo opazovati, kako z vsakim nastopom napredujejo. Vsi so zelo uveljavljeni glasbeniki in prijetni fantje. Na avtobusu smo se počutili kot ena velika družina! Imam oba njihova albuma in sta res dobra. Se že veselim njihovega naslednjega.

MATJAŽ:
V preteklosti ste že igrali z bandi kot Dream Theater. Kakšna je največja razlika v igranju z njimi ali z bandi kot Ark, Pain Of Salvation?

RICHARD:
Največja razlika je bila v tem, da smo bili pri Dream Theater predskupina, naši nastopi so bili kratki in včasih še skrajšani, če je bilo kaj tehničnih problemov. Na tej turneji smo se počutili kot “outsiderji”, medtem ko je bilo na zadnjih turnejah z Ark in prej z Enchant res družinsko vzdušje. S Pain Of Salvation je bilo malce drugače, ker nismo bili na istem avtobusu, a smo se vseeno zelo dobro razumeli.

MATJAŽ:
Sedaj ste bili že na nekaj turnejah headlinerji. A če bi imeli priložnost, bi šli s kakim znanim bandom na turnejo kot predskupina?

RICHARD:
Seveda! Čeprav je dobro biti headliner, je dobro tudi, če igraš kot predskupina. Tam imaš priložnost dobiti veliko novih fanov.

MATJAŽ:
In s kom bi šel najraje na turnejo?

RICHARD:
Trenutno je veliko zanimivih kandidatov, a moja najljubša opcija so nedvomno Fates Warning. Z njimi smo že skoraj igrali v letu 1994 in zares mi je všeč, kar trenutno delajo. Če pridejo naslednji album promovirati tudi v Evropo, bi šel z veseljem z njimi.

MATJAŽ:
Prihajate iz Anglije, a na celi turneji ste imeli tam samo en koncert. Kako to?

RICHARD:
Veliko je razlogov za neigranje v Angliji, ne vem, kje začeti. V Londonu je težko igrati, ker tam ni veliko fanov progresive in igrali smo že na prevečih zelo slabo organiziranih koncertih, kjer s tabo ravnajo kot z nezaželenimi smetmi, tako da igrati v Londonu za nas ni več prioriteta. Tudi drugod po VB je scena zelo zaspana, tako da celotna turneja po Otoku ne pride v poštev. Sedaj smo odigrali en koncert na severu Anglije, s katerim smo zelo zadovoljni – tako da se igranju v domovini še nismo v celoti odpovedali. Upamo, da se bomo vrnili tudi v London, navsezadnje imamo tudi tam nekaj fanov.

MATJAŽ:
Pa vendar je tam nekaj zelo dobrih progresivnih bandov, kot Arena, Pallas. Z vaše strani torej scena živi. Kako se razumete s temi bandi, podpirate drug drugega?

RICHARD:
Veliko glasbenikov, skupin kot Threshold, Pallas, Arena in Pandragon se med sabo pozna zelo dobro in do neke mere podpiramo en drugega. A mislim, da je vsem tem bandom na Otoku težko, tako da se vsi koncentrirajo na igranje po celinski Evropi. Zaradi nekega razloga VB nikoli ni kazala prevelikega zanimanja za metal in progresivo; mislim, da so bili preveč zaposleni s tem, da bi svetu čimbolje prodali Oasis, kot da bi skrbeli še za kaj drugega.

MATJAŽ:
Kaj pa celotna svetovna progresivna scena, kateri so tvoji najljubši bandi, idoli?

RICHARD:
V zadnji dveh letih sem odkril veliko dobre glasbe, ki mi je dala navdiha, nekaj progresivne, nekaj metala, celo nu-metala. V avtu imam kompilacijo, ki sem jo naredil iz različnih CD-jev, za katere se zdi, da jih v VB ne poznajo preveč. Počutim se, kot da imam neko skrivnost, za katero so drugi prikrajšani – stvari kot Ark, Engine, Spineshank, Dream Theater, Tool, Fates Warning, Chroma Key, Linkin Park, In Flames, Testament. Idolov nimam, imam le nekaj odličnih CD-jev.

MATJAŽ:
Vrniva se nazaj k Threshold. Letos ste izdali še en odličen album Hypothetical – zame osebno vaš najboljši album. Od prejšnjega Clone so minila 3 leta. Zakaj tako dolgo, prej ste bolj pogosto izdajali albume.

RICHARD:
Nam se ni zdelo tako dolgo. Za Clone smo nehali koncertirati ob koncu 1999 in devet mesecev kasneje smo začeli s snemanjem Hypothetical albuma. Med tem časom smo za stalnega člana končno dobili bobnarja Johanna Jamesa, ki je z nami sicer že bil na turnejah leta 1997 in 1999, a z nami še ni posnel albuma. Tako je bilo odlično, da smo ga končno dobili v studio. Na nov album sedaj ne bomo čakali tako dolgo, saj že pripravljamo material zanj in upamo, da gremo marca 2002 že v studio.

MATJAŽ:
Ti in Jon sta tudi za Hypothetical v glavnem napisala besedila. O čem najraje pišeta?

RICHARD:
Oba se rada drživa predmetov ali idej, v katere močno verjameva in potem filozofirava o njih. Moje se bolj nanašajo na duhovnost, človečnost in naravo. Pri Hypothetical sem veliko razglabljal o odnosu boga s človekom in svetom. Uvodni komad Light And Space opisuje, kako mi občudujemo bogove stvaritve, ne da bi pri tem občudovali njega samega. To je nekaj takega, kot bi se navduševal nad Picassovimi slikami, njemu pa ne bi pripisoval nobenih zaslug zaradi njegovih sposobnosti. Ob tem pa se niti ne zavemo, da vidimo le drobec božjih čudes. Če bi spoznali vse, bi bili prestrašeni. Drugače pa me “nature” televizijski programi na TV spravljajo ob pamet. Razkrivajo nam enkratna čudesa narave in govorijo o tem, kako se je vse razvilo čisto po naključju. Če bi ob platno postavil tri tube barve in čakal milijon let, ne bi dobil slike a la Picasso, a če bi pustil ležati skupaj nekaj različnih drobcev, bi se končalo z osončjem polnim planetov in atmosfero, ki kreira in vzdržuje neverjetno kompleksnost življenja. Zelo čudno!

MATJAŽ:
Ti torej raje pišeš o naravi, kaj pa Jon? Kot vem zelo rad razpravlja o raznih civilizacijah, marsovcih. Ali verjame v take stvari ali ima le veliko domišljije?

RICHARD:
Nisem prepričan, v kaj Jon verjame. Vem, da uživa v raziskovanju različnih teorij, a ne bi vedel, kdaj raziskovanje postane prepričanje. Na Clone albumu je nekaj pisal o Marsu, na zadnjem pri Ravages Of Time pa o preteklih civilizacijah, vendar pa bi za kaj več moral vprašati njega.

MATJAŽ:
V zadnjem času končno nastopate s konstantno zasedbo. Prej ste imeli veliko problemov s pevci in bobnarji. Ste torej končno prava ekipa?

RICHARD:
Bobnar je bil pri zadnji plošči sicer prvič z nami v studiu, vendar smo že prej skupaj nastopali, tako da se že počutimo kot pravi tim. Mislim, da smo imeli v preteklosti člane, ki se niso počutili kot del družine. Ko so nastopile kakšne težave, se niso posebej potrudili, da bi jih odpravili in ostali v bandu. A zdaj smo vsi bolj odrasli in pametnejši, navadili smo se en na drugega in stvari potekajo zelo v redu. Mislim, da imamo končno pravo zasedbo, kar je razvidno na Hypothetical albumu.

MATJAŽ:
Se kdo v bandu ukvarja s kakšnim drugim projektom, s čim se še ukvarjate poleg Threshold?

RICHARD:
Kitarist Karl Groom se veliko ukvarja s produkcijo in tako producira ostalim bandom. Včasih tudi igra na drugih albumih, tako je pred kratkim igral na progresivnem albumu Cliva Nolana in Oliverja Wakemana z naslovom 'The Hound Of The Baskervilles. Pevec Mac že nekaj let pripravlja solo album, jaz pa skupaj z ženo Farrah West pripravljam album, za katerega upava, da bo izšel prihodnje leto.

MATJAŽ:
Si kdaj pomislil, da bi igral bolj komercialno, mainstream glasbo, s katero bi postal slavna igrača glasbene industrije z veliko denarja?

RICHARD:
Moj glavni cilj je pisati in igrati glasbo najbolje kar znam, to je tisto, kar mislim, da naj bi delal. Če to vodi k slavi in sreči, potem je to v redu, tega ne zanikam. Vendar pri tem ne mislim sklepati nobenih kompromisov ali uničevati kar delam samo zato, da bi postal slaven. Lahko bi celo življenje porabil, da bi napisal No.1 hit za Spice Girls in nikoli uspel. Trenutno mislim, da moj osebni cilj uresničujem s tem ko pišem glasbo, v katero verjamem.

MATJAŽ:
Pred kratkim ste ponovno izdali prva dva albuma, kaj pa mislite z ostalimi? Ne vem kako je v drugih deželah, a pri nas je bilo do re-releasa možno kupiti le Hypothetical.

RICHARD:
Letos smo iz GEP Music prešli k založbi Inside Out Music in radi bi, da bi bilo moč prek naše nove založbe dobiti vse naše prejšnje albume. Letos so že ponovno izdali naša prva albuma, upam, da bodo naslednje leto še druga dva. Upam, da se ga bo dalo dobiti povsod, vendar ne bi vedel, kakšni so načrti naše založbe.

MATJAŽ:
Kakšne načrte imate za prihodnost, naslednje leto torej nov studijski album, kako pa je kaj s koncertnim?

RICHARD:
Ja, naslednji studijski album naj bi izdali v sredini leta 2002 in če bo možno bomo izdali tudi koncertni album. Posneli smo naš zadnji nastop v Parizu in sedaj čakamo, da slišimo, kako zvenijo master posnetki. Če bo kvaliteta dobra, ga bomo mogoče izdali preko našega fan kluba, bomo videli.

MATJAŽ:
Z moje strani bi to bilo vse. Če bi rad kaj sporočil našim bralcem, vašim fanom, izvoli.

RICHARD:
Ponosni smo, da se v Sloveniji piše in govori o nas. Slišal sem, da je to lepa dežela in upam, da se bomo kdaj oglasili pri vas ter odigrali koncert.