MATJAŽ:
Pravkar ste izdali nov album Temple Of Shadows. Moram ti čestitati, res je super. Kaj misliš o tem albumu, če ga primerjaš z albumom Rebirth?

EDU:
Ko smo snemali Rebirth, smo morali paziti na več stvari, ker smo takrat v band prišli trije novi člani. Posebej zame je bilo kar težko, ker je moj glas čisto drugačen od Andrejevega. Navajen sem bil, da sem pel močneje, agresivno in imel sem težavo, ker sem moral kontrolirati vokal, predvsem zaradi starih fanov. Ko bi ti slišali Rebirth, bi rekli »ah, ta pevec poje drugače kot prejšnji, ne bom več poslušal te skupine«. Zato sem moral glas napraviti bolj mehak v primerjavi z mojim načinom petja. Pri snemamanju Tempo Of Shadows smo imeli več prostih rok. Tako zdaj nisem več nov pevec, sem pevec, he, he. Zato lahko pojem, kot sam želim. Če poslušaš album, slišiš razliko pri vokalu, je bolj agresiven pri nizkih delih in lahko sem pel zelo visoko, ampak z močnim vokalom, ne visoko in mehko. Tudi naš bobnar Achilles Priester igra bolj heavy in imamo več težjih delov, deli kitar so posneti na sedemstrunskih kitarah, zato je zvok dosti težji. Mislim, da je največja razlika ta, da smo bolj svobodni in igramo, kar res želimo, ne zanima nas, kaj si bodo ljudje mislili o albumu. Ne zanima nas mnenje drugih, sami želimo igrati. To kar slišite na tem albumu je tisto, kar Angra je. To je razlika.

MATJAŽ:
Se strinjam, tvoj glas je močnejši in ne poješ tako visoko. Če pogledamo album, je zelo raznolik, nekateri komadi so tudi bolj progresivni, na primer Waiting In Silence.

EDU:
Ja, prav imaš. Idejo smo dobili, ko smo pisali nov album in se zamislili nad stanjem metal scene. Mislimo, da obstaja dosti različnih bandov, tisoči od njih pa igrajo eno in isto glasbo. Zdi se nam, da je scena že malce dolgočasna. Želeli smo narediti nekaj res drugačnega in pokazati ljudem, da lahko naredimo heavy metal album, a z novimi idejami, nekaj svežega. Namen albuma je, da ljudem pokažemo, da znamo delati dobro glasbo in nove stvari. Zelo smo bili zadovoljni, ko so nam na Japonskem med promocijsko turnejo najbolj pomembni novinarji rekli, da je ta album mejnik najboljšega power in melodičnega metala in je prihodnost te zvrsti. Zelo smo bili zadovoljni, saj je bila to naša ideja od samega začetka. Veselilo nas je, da so ljudje razumeli naše ideje.

MATJAŽ:
Album ste pripravljali kar dolgo. Rebirth je izšel že leta 2001.

EDU:
Težava je bila v tem, da smo imeli veliko koncertov, he, he. Odigrali smo jih preko sto, preveč. Bili smo utrujeni od zadnje turneje in potrebovali smo vsaj pol leta počitka in nekaj časa skupaj z družino, ženami, starši. Nenehno smo koncertirali, to je bilo že malce težavno. Zato je trajalo tri leta, da smo izdali nov album.

MATJAŽ:
Gre za konceptualen album. Lahko razložiš zgodbo?

EDU:
Zgodba govori o križarju, ki se je pridružil katoliški vojski v enajstem stoletju. Boril se je za katoliško cerkev in pobil veliko ljudi, največ muslimanov. Bistvo ni v tem, da bi pripovedovali zgodbo o križarju, ki je pobijal zmaje. To ni naš namen. Da nadaljujem... Ta mož je pobil veliko muslimanov in naenkrat je bil ranjen v bitki. Nekdo izmed muslimanov mu je pomagal in mu rešil življenje, on pa se je spraševal, zakaj je to storil. On je moril, nasprotniki pa so mu vseeno pomagali. To je bistvo. Radi bi povedali, da moramo govoriti o ignoranci in netoleranci. On se je boril in pobijal, ubil je veliko ljudi v imenu Boga. Ko so mu nasprotniki pomagali se je zavedel, da ne dela prav. »Zakaj bi pobijal ljudi, ker niso katoliki?«. Ni važno, v kaj verjamejo. Ni se nam treba pobijati zaradi tega. Ljudi želimo naučiti misliti, da lahko vsi živimo skupaj. Jaz imam rad rumeno barvo ti pa belo, ne bova se tepla zaradi tega – to je zgodba albuma. Ima zgodovinsko podlago, križarske vojne so bile resnične in pripoved primerja preteklost s sedanjostjo. Kar smo počeli takrat, delamo tudi danes, le poglej Irak in Amerika proti celem svetu. Želimo pokazati, da ljudje lahko živimo skupaj, ni se nam treba bojevati proti drugačnim idejam. O tem govori album.

MATJAŽ:
Mislite, da lahko glasbenik s takim albumom spremeni mišljenje ljudi?

EDU:
Ne vsiljujemo ideje. Nočemo dati misliti, da je katoliška vera slaba in da je katera druga dobra. To ni naš namen, namen je pokazati ljudem, da potrebujemo več pogovora, diskusije o tej temi, o toleranci. Sedaj je na svetu polno netolerance. To je rak današnjega sveta. Moramo se pogovarjati, kaj je prinesla evolucija? Saj se obnašamo enako kot pred 2000 leti, kaj je prinesla? Kaj je vesolje? To so resne debate.

MATJAŽ:
Na albumu je bilo nekaj gostov, Kai Hansen, Hansi Kürsch, Sabine Edelsbacher in brazilski pevec Milton Nascimento. Zakaj ste se odločili, da boste imeli na albumu toliko gostov?

EDU:
Kot sem že omenil, smo želeli narediti poseben in drugačen album. Zato smo povabili toliko gostov, ker smo potrebovali ljudi, da so nam pomagali pokazati fanom, da lahko naredimo nekaj novega in združimo različne stile. Kot slišiš, Hansi in Kai pojeta zelo drugače kot jaz, Sabine popolnoma drugače, ker je dekle. Izbrali smo njih, ker so dobri pevci, pomembni za ta stil in edinstveni. Na primer, Kai Hansen je nekakšna ikona melodičnega metala. Hansi je pevec Blind Guardian, ki so zelo pomembna skupina, mislimo, da so naredili nekaj novega, ko so ustvarili band. Mešali so heavy metal s keltskim, srednjeveškim stilom. To je bilo takrat nekaj novega in všeč nam je, če si kdo upa tvegati in ustvari nekaj novega. To je pomembno zato, da se metal obdrži. Mislim, da moramo vedno ustvarjati nove stvari, ne le delati običajno glasbo. Zato imamo vse te posebne goste. Brazilski pevec Milton je zelo pomemben doma v državi in je ikona brazilske glasbe. On nam je pomagal pokazati našo brazilsko stran, kar je za nas zelo pomembno. Lahko pokažemo svetu, da lahko mešamo heavy metal in brazilske vplive.

MATJAŽ:
Brazilske korenine ste vključevali že na prejšnjih albumih.

EDU:
Ja, ampak na tem albumu so ti vplivi še bolj intenzivni.

MATJAŽ:
In kako se je Miltom počutil, ko je snemal z heavy metal bandom?

EDU:
He he, bilo je zanimivo, ker je Brazilec in ne ve nič o metalu. Ko smo šli v Rio De Jaineiro na snemanje njegovega vokala je rekel: Uau, band je neverjeten, res power glasba«. Pred tem je pel z Duran Duran, s pevcem od Yes in drugimi pomembnimi ameriškimi pevci, nikoli pa z metal bandom. To je bilo prvič in rekel je, da je bilo super, ker ni vedel, kakšen bo rezultat, le-ta pa je res odličen.

MATJAŽ:
Koliko si sodeloval pri novem albumu? Verjetno veliko več kot pri Rebirth?

EDU:
Ko sem prišel v band, sta Kiko in Rafael večino že naredila. Napisal sem prvi komad, Nova Era, Heroes Of Sand in pomagal pri pisanju Judgement Day. Na novem albumu pa sem naredil skoraj vse vokalne aranžmaje skupaj z Rafaelom, napisal Spread Your Fire, skoraj cel Angel And Demons in Wishing Well. Zame je bilo to super, ker sedaj lahko pokažem, kakšen je moj stil pisanja in komponiranja. Tako ljudje vejo, da znam komponirati, peti in igrati akustično kitaro in klavir. Na albumu sem odigral akustično kitaro in jo tudi igram na koncertih.

MATJAŽ:
Sedaj si v bandu dobra tri leta. Kako so te sprejeli fani?

EDU:
Na začetku se mi je zdelo, da ljudi sploh ne zanima, preprosto so hoteli le slišati komade. Nikoli nisem imel problemov s fani, na primer, da bi me kdo zmerjal med koncertom. Nikoli. Sedaj pa pojem vse te komade in kot sem rekel, nisem več novi pevec, ampak pevec. Rad imam vse fane, stare, nove, ni važno.

MATJAŽ:
Kaj je tebi pomenilo dejstvo, da si postal pevec pri Angri?

EDU:
Zame je bilo super, ker sem lahko vsem pokazal svoj glas, moj način petja, moje komponiranje. Lahko pokažem, kdo je Edu Falaschi. To je zelo pomembno za mojo kariero in Angra je zelo pomemben in dober band in ponosen sem, da pojem v njem. Rad imam člane banda in rad igram vse komade, celo stare. Popolnoma sem srečen, saj dobim denar, he, he. Lahko živim od glasbe, ni mi treba delati v kakem studiu ali iskati druge službe. Lahko le igram, koncertiram in izdajamo CDje in sem zadovoljen. Zame je to velik dar.

MATJAŽ:
Ampak nekoč bi skoraj postal pevec pri Iron Maiden.

EDU:
Ja, he, he, he. To je bilo že dolgo nazaj, leta 1994, ampak sem bil premlad.

MATJAŽ:
Kakšna je kaj metal scena v Braziliji?

EDU:
Tu je situacija zelo dobra. Imamo nove bande in imamo veliko koncertov, še posebaj Angra. Smo največja skupina na tem tržišču in igramo za dva, pet, kdaj tudi za deset tisoč ljudi, tako da so razmere res dobre.

MATJAŽ:
Pred kakima dvema letoma ste izdali live album, ki pa ni bil izdan v celi Evropi, le v Franciji. Zakaj?

EDU:
Album smo izdali v Braziliji in založbe ga niso želele izdati drugje. Ne vem zakaj, verjetno so imeli svoje razloge. Mi smo mislili, da bi ljudje radi live album v tistem trenutku, ker so vedeli, da smo ga izdali v Braziliji.

MATJAŽ:
Se nameravate vrniti v Evropo?

EDU:
Ja, ampak najprej imamo brazilsko turnejo do konca leta. Potem je na vrsti nekaj velikih brazilskih poletnih festivalov januarja, potem bomo seveda malo počivali. Februarja pridemo v Evropo, odigrali bomo nekaj koncertov. Ne vem točno, koliko, bo pa turneja. Nato bomo marca igrali na Japonskem, Tajvanu, na Tajskem in v Koreji. Na Japonskem bodo naša predskupina Nightwish.

MATJAŽ:
Za evropske razmere je to nenavadno, saj so Nightwish tu res velike zvezde.

EDU:
Na Japonskem so prodali okoli 15.000 albumov, mi pa smo v enem tednu prodali več kot 30.000 izvodov novega albuma. Angra je na Japonskem tako velik band kot tu v Braziliji, zato bodo Nightwish naša predskupina. Če pa bomo skupaj igrali v Evropi, bomo predskupina mi.

MATJAŽ:
To bi bilo vse z moje strani, bi rad še kaj dodal za konec?

EDU:
Hvala za vse, za vso podporo od začetka. Veselimo se čimprejšnjega nastopanja v Evropi, da pokažemo nov album v živo in da lahko rečemo, da smo na odru veliko boljši, energija na koncertu je dobra. Torej, hvala in se vidimo kmalu!