Unleashed

8. 12. 2004

Spraševal:Ivan Cepanec
Odgovarjal: JOHNNY
Unleashed
Po dolgem odmoru so se eni najbolj znanih in vplivnih švedskih death metalcev, Unleashed, leta 2002 vrnili z albumom Hell's Unleashed. Soliden album, svojo pravo moč pa so Johnny Hedlund in ekipa ob svoji petnajstletnici pokazali z julija izdanim Sworn Allegiance, albumom za prave death metal fane in enim njihovih najboljših do sedaj. O albumu in bandu sva spregovorila z Johhnyjem.



IVAN:
Za začetek vprašanje, kako si kaj?

JOHNNY:
V redu, pa ti?

IVAN:
Tudi v redu. Rad bi ti čestital za nov album. Kaksen je občutek izdati nov Unleashed album, izdali ste jih že šest ali sedem, z zadnjim Hell's Unleashed pa ste se vrnili. Mnogi so mislili, da ste razpadli.

JOHNNY:
Meni se zdi v redu, razumem, kaj o tem mislijo nekateri, ampak po drugi strani Unleashed obstajamo od leta 1989 (nastali iz banda Nihilist, op.av.) in nam se nekaj let premora ne zdi kaj posebnega. Ko govoriva o tem... Pogovor na to temo bi imela lahko tudi leta 2015. Nekaj let gor ali dol ne pomeni toliko. Unleashed je nekaj, kar je v nas in je z nami v vsakodnevnem življenju. To ne izgine kar tako. Ko smo leta 1997 naredili premor, smo ga res potrebovali, da bi ponovno začutili strast. Ko je izšel Hell's Unleashed, smo bili že dve leti aktivni, saj smo delali album. Tako smo imeli premora le dve leti in pol, morda tri. Fani tega niso videli kot petleten premor. Res je fino biti nazaj in ponovno igrati, sploh nimamo nič čudnega občutka, pa tudi to, da smo igrali na festivalu pomeni, da še imamo publiko. Publiko, ki nas je čakala! To je super.

IVAN:
Praviš, da je Unleashed vedno s tabo, del vsakdanjika. To pomeni, da hodiš naokoli z basom in kričiš na ljudi, ko kupuješ kruh v trgovini?

JOHNNY:
He, he, ne, ne, ne dobesedno. Tako to ne gre. Če govorim o sebi, vedno mislim na band. Ves, vsak dan delam novo glasbo in delam nove tekste, odgovarjamo na intervjuje, urejamo našo spletno stran. Planiramo nastop na festivalu Wacken Open Air v Nemčiji in turnejo konec jeseni. Tako da je to nekaj, kar delamo vsak dan.

IVAN:
Zakaj ste za nov album izbrali naslov Sworn Allegiance? Razumem, da je naslov Hell's Unleashed dober naslov za comeback album, kaj pa Sworn Allegiance, ima kakšen globlji pomen ali pomeni brezkompromisnost?

JOHNNY:
Tako nekako ja. Ko smo po Hell's Unleashed igrali na festivalih smo videli, da so nas prišli poslušat isti ljudje kot pred desetimi leti. Prišli so nas pogledat in rekli, da bi radi videli Unleashed v živo bolj pogosto kot poprej. Odločili smo se, da bo naslednji album kot poklon tem fanom. Ni važno, od kod so, povsod so ljudje enaki. In tudi fani, ki nas še niso videli, pišejo sporocila v stilu »pridite igrat v našo državo« na našo stran. Očitno je, da gre za zelo predano publiko in da so death metal fani. Odločili smo se, da album poklonimo death metalcem in zato nosi naslov Sworn Allegiance, ker so se oni definitivno zaprisegli death metalu.

IVAN:
Imate tudi komad Metalheads, ki je posvečen fanom in mislim, da bi vas lahko označil za Manowar death metala.

JOHNNY:
He, he, he, ja, mogoče. O tem pripoveduje komad, je poklon našim fanom. V bistvu govori o metalu na sploh, ne le death metalu. Ko sem začel poslušati metal, death metal še ni obstajal. Najbolj brutalna banda sta bila Motörhead in Iron Maiden in to sta tudi banda, ki ju poslušam tudi leta 2004. Imam kolege, ki so jim všeč različne vrste metala, tako da smo v bistvu vsi metalci in o tem govori komad.

IVAN:
Na naslovnici je Thorovo kladivo s svetlečimi očmi?

JOHNNY:
Ja, tako je. Oči so kot ogenj.

IVAN:
Ob poslušanju albuma mi je prišlo na misel: »Uau, to je spet kot Where No Life Dwells«. Direktno, hitro, brutalno. Definitivno težji album kot Hell's Unleashed.

JOHNNY:
Veseli me, da misliš tako, to smo namreč hoteli narediti. Hoteli smo postati še bolj brutalni kot smo bili v preteklosti. Produkcijo smo premaknili korak naprej, dobili smo še bolj umazano produkcijo. Želeli smo peljati razvoj v to smer in to je dobro slišati.

IVAN:
Glasbo delate že 16 let, pa vseeno zvenite sveže, nepredvidljivo, ne dolgočasno in ne zvenite podobno kot drugi bandi dandanes. Kako to?

JOHNNY:
Mislim, da je preprosto... Ideje se kar pojavijo. Ne usedem se za mizo in si rečem, da moram narediti glasbo. To se lahko zgodi kadarkoli. Svinčnik in papir vzamem s sabo skoraj povsod. Nov tekst lahko napišem skoraj kjerkoli. Enako je z glasbo. Jaz in Fredrik narediva večino glasbe in vedno imava nove ideje. To se dogaja še vedno, trenutno delava na novem albumu. Imamo nov material, za katerega mislimo, da je res zelo, zelo dober. Moram te posvariti, še bolj hiter bo. Kot kaže idejam ni konca ne kraja.

IVAN:
Sliši se odlično! O čem pa pripovedujejo besedila na Sworn Allegiance?

JOHNNY:
Gre za mešanico besedil. Vedno izberemo širok izbor tem. Tako je več različnosti. Nekateri mislijo, da pišemo le besedila o Vikingih, ampak o tem govori le nekaj komadov. Ostali so družbenokritični, lahko govorijo o grozljivkah, čemerkoli. Imamo tudi veliko ironičnih besedil, na primer Only The Dead, ki govori o nekrofilu in to je kar nora tematika. Mislimo, da vse te teme pašejo v death metal. Gre za nove ideje in rušenje tabujev. Sam pišem večino besedil in vidim, da postajam vedno bolj »zloben«. Na začetku kaže, da ne more biti huje, pa se vedno izkaže, da sem se motil.

IVAN:
Torej ti narediš večino in rečeš: »Tukaj je Johnny s čisto novim brutalnim komadom«?

JOHNNY:
Vsi prispevamo svoj delež, besedila pa so v glavnem moja. Fredrik in jaz delava glasbo. Ni tako, da bi prišel s kupom novih komadov, tukaj so, he, he. To je proces. Nikoli ne bi posneli komada in ga izdali, če ne bi bil všeč Tomasu in Andersu. To se ne bi nikoli zgodilo. Imamo veliko komadov. Pred tem albumom sva jih s Fredrikom imela okoli petinštirideset, uporabili pa smo jih le štirinajst. Če se cel band strinja, potem komad posnamemo. Kar se tiče pisanja komadov, se držimo tradicinalne metode.

IVAN:
Kakšne imate še kaj načrte?

JOHNNY:
Trenutno imamo idejo, da bi izdali DVD, ker bo band kmalu praznoval petnajsto obletnico. Še vedno čakam odgovor založbe, zato o tem ne morem povedati kaj več. Prav tako planiramo evropsko turnejo konec jeseni. Upam, da bo v redu.

IVAN:
Odraščal in spremljal si razvoj globalne death metal scene. Ti si že bil na sceni, ko sem imel jaz kakih osem let in sem videl video Before The Creation Of Time. Kaj misliš o sceni, se je razrasla na boljše ali na slabše?

JOHNNY:
Mislim, da raste. V letih 1997 do 1999 je malce upadala, sedaj pa ponovno raste. Ne tako hitro kot ostali stili, ampak predanost death metal fanov je 100% in mislim, da je to najbolj pomembno.

IVAN:
Kaj si poslušal v zadnjem času?

JOHNNY:
Pravkar sem dobil predprodukcijsko verzijo novega Grave albuma in je res dober. Definitivno se veselim izida. Prav tako sem poslušal kolege Necrophobic, ki so tudi ok. Poslušam tudi druge zvrsti, na primer Motörhead in podobno. Slišal sem tudi nove Marduk in Dark Funeral in še nekaj ostalih black metal zadev. Tudi te so vedno boljše, se mi zdi. Res se veselim novega albuma Dismember.

IVAN:
Kaj misliš o slabi novici: Quorthon je umrl pred tedni in vsi vemo, kako je bil on pomemben za Bathory.

JOHNNY:
Bathory so bili eden izmed prvih bandov na Švedskem, ki so igrali brutalen metal. To je tragičen dogodek, ni bil tako star. Osebno ga nisem poznal. Na nekem festivalu pred tedni so Grand Magus posvetili komade Quorthonu. Sigurno je smrt vplivala na mnogo ljudi.

IVAN:
Boste Unleashed igrali kakšno priredbo od Bathory?

JOHNNY:
Ne vem. Igrali smo Evil Death od Death. Chuckova smrt je bila tudi tragična.

IVAN:
Kaj Unleashed počnete poleg igranja?

JOHNNY:
Nekateri delamo. Imamo službe, seveda moramo zaslužiti denar. Ampak band vzame ogromno časa. To pot sem izbral pred šestnajstimi leti in še vedno uživam. Zelo rad imam tudi nogomet.

IVAN:
Ko sem poslušal Live In Vienna sem opazil, da zelo dobro govoriš nemško. Kako to?

JOHNNY:
Ko sem bil mlad in sem hodil v šolo, smo se vsi morali učiti angleško, obvezen pa je bil tudi drugi jezik. Izbiral sem lahko med nemščino in francoščino in izbral prvo. Vseeno je ne govorim tekoče. Razumem, govorim pa ne tako dobro. Če bi bil ta intervju v nemščini, bi se slišal smešno in ti bi se nasmejal do smrti. V Nemčiji in Avstriji ljudje kdaj ne govorijo tako dobro angleško in želel sem pripraviti nekaj posebnegega, zato sem na koncertu govoril nemško. Dobro je, da se naučiš »hvala« in »na zdravje« v drugih jezikih, je dobro za show.

IVAN:
Pomembno metalsko vprašanje: kdo v bandu spije največ, ko govorimo o pivu?

JOHNNY:
Pred nastopom imamo omejitev, ne spijemo več kot dva ali tri pire. Seveda hočemo nastopiti dobro. Po koncertu ponavadi največ spijeta Fredrik in Anders, he, he. Tudi sam dobro nesem pijačo, ampak ne pijem toliko, če imamo naslednji dan koncert, da si ne pokvarim glasu. Moram se držati nazaj. Če pa gre za festival in ni treba igrati drugi dan, lahko popijem ogromno piva.

IVAN:
Kako vzdržuješ vokal?

JOHNNY:
To je stvar, ki me nenehno moti, ko smo na turneji. Poskušam se zadrzevati, da se ne bi prevec drl, to ti lahko precej pokvari glas. To je težko, ker je death metal tak tip glasbe. Na odru je toliko emocij, vse hočeš izraziti naenkrat, paziti pa moraš na svoje grlo. To je težko. Predstavljaj si pet zaporednih koncertov, pa se moraš zadrževati.

IVAN:
Se je kdaj zgodilo, da ste bili primorani odpovedati koncert, ker si ostal brez glasu?

JOHNNY:
Ne, nikoli. Po drugi strani pa poizkušam čim manj piti in ne kadim in če ne pijem veliko, je moj glas naslednji dan ok. Če bi po koncertu spil petnajst piv, bi seveda govoril glasneje, posedal na tourbusu in kričal na goste. To je slaba stran tega, če si vokalist, vsi se zabavajo, ti pa moraš spat po enem pivu, he, he.

IVAN:
Zadnje vprašanje. Si si kdaj predstavljal, da bi se Unleashed spremenili v glam rock band? Vikinški ljubimci ali kaj podobnega...

JOHNNY:
Ne, Unleashed smo bili vedno death metal band in he, he, he, to se nikoli ne bo spremenilo.

IVAN:
Hvala, v čast mi je bilo. Ostani zvest sam sebi in ohrani death metal živ.

JOHNNY:
Hvala tebi, tudi jaz sem užival. Pozdravljen!