MATJAŽ:
Čestitke za nov album The Weight Of The World. Za začetek pa bi te vseeno vprašal, kako je prišlo do še enega reuniona?

KURDT:
O, hvala lepa. V bistvu nisem želel, da bi bila Masterpeace zadnja Metal Church plošča. To me je najbolj gnalo k temu, da sem poizkušal poiskati novo ekipo in posneti še en album. Moram reči, da sem imel srečo in sem našel odlične ljudi in kemija med nami je bila res »ubijalska«. Začeli smo korak za korakom, vse je bilo super in odločili smo se, da gremo do konca. To je bil velik motiv za vse nas, potem smo našli še pevca Ronnieja in takoj smo čutili, da skupaj z njim lahko naredimo res dober izdelek.

MATJAŽ:
Si bil ob tem kaj pod pritiskom, ker Masterpeace za Metal Church ni bila dobra plošča?

KURDT:
Niti slučajno ni bila dobra he, he. Sam ji rečem Desasterpeace he, he. Iz tega pritiska tudi izvira naslov novega albuma. Pri nastajanju albuma smo čutili ogromno pritiska, v bistvu pritiska, ki smo si ga sami naložili, da naredimo najboljšo možno ploščo, kar se le da. Še posebej zaradi spremenjene postave in našega tretjega frontmana v zgodovini. Zamenjave vokalistov so vedno težavne, že enkrat je težko to storiti, kaj šele trikrat. Vendar se je na koncu vse srečno izteklo. Naložili smo si ogromno breme, pritisk je bil močan in zaradi tega je tudi naslov albuma The Weight Of The World.

MATJAŽ:
Kot si že dejal, je postava spremenjena. Dva člana sta ostala ista, trije so novi. Kako to, da ni zraven več članov iz prejšnjih Metal Church zasedb?

KURDT:
Glavna stvar je v tem, da ostali fantje živijo družinsko življenje, so poročeni, imajo otroke. Sedaj živijo čisto drugače in zaradi tega ne morejo biti več zraven. Vendar se nam je John Marshall pridružil na odru na koncertu v San Franciscu in na naši spletni strani imamo objavljene te slike. Mike Howe je na koncertu v Renu z Ronniejem odpel duet, Duke pa se nam je pridružil na odru v Tacomi. Tako da nas vsi zelo podpirajo in še vedno smo odlični prijatelji.

MATJAŽ:
Samo David se ni prikazal?

KURDT:
Ne, ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha.

MATJAŽ:
Kako pa si iskal novo ekipo?

KURDT:
Pri tem mi je bil v pomoč prijatelj, s katerim delava skupaj v studiu. Bil je v nekem lokalnem klubu, kjer je nek band igral heavy metal iz osemdesetih, pri njih pa je pel Ronnie. Potem mi je dejal, da si ga moram ogledati. Šel sem tja in bil navdušen: »Uau, kje hudiča se je skrival ta pevec?« Z Ronniejem sva se dobila in hitro sva bila dogovorjena. Nato je pripeljal svojega prijatelja Stevea, s katerim sta v preteklosti že sodelovala. Kako pa je Jay prišel v band, pa je zgodba zase. Nekega popoldneva lansko leto je zazvonil telefon in na drugi strani linije je bil Jay. Nisem mogel verjeti, kajti že petnajst let je minilo, odkar sva zadnjič govorila. Živel je v Portlandu in tam bookiral nekatere koncerte. Slišal je, da se Metal Church vračamo in poklical me je, ker je želel, da pridemo igrati k njemu. Dejal sem mu, da je to sicer odlična ideja, da bi radi prišli, vendar da še nimamo drugega kitarista. V telefonu je bila dolga tišina in potem je rekel, da bi on igral he, he, he. Zmenjeno. Kar naenkrat je poklical, neverjetno. To smo vzeli kot zamenje, he, he, he.

MATJAŽ:
Kakšne so Ronniejeve kvalitete, če ga primerjaš z Davidom in Mikeom?

KURDT:
V bistvu ima kvalitete obeh. Kot osebnost je podoben Mikeu in z njim se ujamemo tako dobro, kot smo se z Mikeom, v vokalu pa ima tisto Davidovo »umazanost«. Ima zelo širok razpon glasu in ima svoj prepoznaven stil petja.

MATJAŽ:
Na kaj pa si se najbolj osredotočal pri pisanju albuma? Si mogoče kaj poslušal vaše stare albume?

KURDT:
Absolutno sem veliko poslušal stare albume in nekako sem se premaknil v obdobje NWOBHM, po katerem smo se v času prvih dveh Metal Church albumov zelo zgledovali. Resnično sem si želel občutiti te vibracije in jih prenesti na nov album. Na The Weight Of The World mi je bilo najbolj pomembno, da ga ohranimo v old-school stilu in ga definitivno posnamemo v najbolj prepoznavnem Metal Church stilu. Nisem ga želel posodobiti z novejšim zvokom, da bi zvenel moderno, da bi bil »in« ali kul. Želel sem se osredotočiti na bistvo Metal Church glasbe. Sedaj obstajamo že dvajset let in poizkušati spremeniti naš stil bi bilo popolnoma nesmiselno, zlagano. Poleg tega pa mi moderni metal niti slučajno ni všeč, he, he, he. Všeč so mi old-school zadeve, rad poslušam pevce, ki znajo peti, in kitariste, ki znajo igrati na kitaro. Definitivno sem to želel prikazati na novem albumu.

MATJAŽ:
Misliš, da boste s tem albumom zadovoljili samo vaše stare fane ali si boste mogoče pridobili kakšnega novega?

KURDT:
Zagotovo si želim pridobiti tudi nove poslušalce. A pri pripravljanju tega albuma sem imel vseskozi v mislih predvsem naše stare fane, ponovno sem jim želel narediti en pravi Metal Church album. Skozi vsa ta leta so nam fani zvesto stali ob strani in na ta način sem se jim želel oddolžiti. Če pa bomo uspeli dobiti tudi kaj novih fanov, bi bilo enkratno.

MATJAŽ:
S čim pa lahko vi starejši bandi današnjo mladino prepričate, da bodo nehali poslušati vso to sranje?

KURDT:
V bistvu moramo priti ven in jim še enkrat pokazati, kako se to dela. Igrati koncerte, razturati in jim nazorno pokazati, od kod vse to izvira. Naj pridejo pogledat, kako se igra kitara in poslušat pevce, ki znajo res peti. Ne pa da spuščajo neke čudne zvoke, »argghhhhh« in podobno sranje. No mladina, še enkrat vam bomo pokazali, kako se igra metal, he, he, he.

MATJAŽ:
V koliki meri pa je vaša prihodnost odvisna od uspeha tega albuma?

KURDT:
Album je v Evropi izšel pred dobrim mesecem, v Ameriki se ga sploh še ne da dobiti, vendar je že sedaj presegel vsa naša najbolj optimistična pričakovanja. Tu se ne gre za številke prodanih albumov in podobne zadeve. Vse, kar smo v bistvu želeli zvedeti, je odziv in ta je odličen. Tako da lahko pričakujete še več.

MATJAŽ:
Vzdušje v bandu mora torej biti odlično?

KURDT:
Absolutno, bolje kot kadarkoli do sedaj. Sedaj smo že dosti starejši in že samo dejstvo, da se še vedno lahko s tem ukvarjamo, je fenomenalno. Ko si star dvajset let, misliš, da si nesmrten in ko po določenem času stvari ne tečejo kot si mislil, da bodo, se hočeš nočeš moraš privaditi na to situacijo in spremeniti svoje mišljenje in se prilagoditi na drugačen način življenja, glasbo imeti le za hobi. A kot sem že dejal, dejstvo, da smo se lahko še enkrat vrnili in to z novo zasedbo, nas navdaja z neverjetnim občutkom. Ko postaneš starejši, si močno hvaležen, bolj spoštuješ stvari, ki jih imaš.

MATJAŽ:
Vrniva se nazaj v zgodovino. Kaj je bil po tvojem mnenju glavni razlog, da Metal Church niste uspeli kot recimo Metallica ali Slayer?

KURDT:
Mislim, da je bil največji problem pri Metal Church ta, da kot band nismo ostali skupaj s stalno zasedbo. Vse preveč je bilo notranjih razprtij, slabih poslovnih odločitev in slabega managementa, ki je le še ena teh groznih zgodbic v glasbenem poslu. Glavni problem pa je bil ta, da nismo uspeli ostati skupaj v originalni postavi. Če bi se dobro razumeli, potem bi se mogoče izšlo, band bi bil veliko večji in dosegel veliko več, kot je.

MATJAŽ:
Kaj pa šteješ za vrhunec vaše kariere?

KURDT:
Izpostavil bi dve stvari. Prva je igranje z Metallico na njihovi turneji za Master Of Puppets album. Takrat smo bili v naletu, stvari so se začele res dobro odvijati. Potem pa so se pojavile težave z Daveom in krivulja se je obrnila navzdol. Bandu je res dobro kazalo, vsi smo bili navdušeni, vendar je Daveovo obnašanje postalo nesprejemljivo, z njim je postalo nemogoče delati. Druga stvar pa je natanko to, kar se dogaja sedaj. Izdaja novega albuma in odziv, ki ga dobivamo, je nekaj najboljšega, kar se nam je zgodilo v naši karieri. A kot sem že dejal, ni pomembna številka prodanih albumov, ampak samo dejstvo, da imajo ljudje radi in da so odlično sprejeli nov album in novo postavo.

MATJAŽ:
Bi se z izkušnjami, ki jih imaš danes, mogoče na drugačen način lotil katerih stvari v preteklosti?

KURDT:
Hm, ne vem, težko rečem. Imel sem to srečo, da sem z umetniškega vidika imel možnost delati tisto, kar sem si želel. Ko smo vzeli za pevca Mikea, bi mogoče moral ostati v bandu nekoliko dlje. Seveda nimam nič proti Johnu Marshallu, vendar mogoče bi band ostal močnejši, če ne bi šel takrat stran. Vseeno pa tega ne trdim z gotovostjo, kajti band sem zapustil zato, da bi se naučil delati plošče. In če tega ne bi storil, potem danes ne bi bil zmožen delati tega, kar delam. Res bi težko povedal. Želel bi si še, da bi se nekatere stvari odvijale drugače kot so dejansko se, vendar so bile to stvari, na katere nisem mogel vplivati. Kot recimo management, grunge, rap in hip hop, he, he, he. Te stvari res niso bile moja krivda, he, he, he.

MATJAŽ:
Zatem ko ste Metal Church z Davidom izdali Masterpeace album, je David izdal solo album…

KURDT:
Metal Church he, he, he. Potem ko je to naredil, mi je postalo jasno, da s tem človekom nikoli več ne želim ničesar delati. To ni bilo le neumno, to je bila prava klofuta v obraz celotnemu bandu. To je bilo izredno podlo dejanje. Škoda, kajti sama plošča je bila dobra. Poznam fante, s katerimi je posnel ploščo, in ta je res dobra, če bi recimo bila od Reverend. To bi tudi temu bandu naredilo veliko uslugo.

MATJAŽ:
Zakaj pa misliš, da je to storil?

KURDT:
Pojma nimam, kaj se mu je dogajalo v glavi. Ne vem, zakaj ni na ploščo napisal kar Queensryche ali kaj podobnega. To ni imelo nobenega smisla. In zaradi tega smo ga tudi še enkrat odpustili. Davida Waynea smo prvič odpustili na vrhuncu naše kariere, ko smo bili v velikem vzponu. Slabšega trenutka si ne bi mogli izbrati, vendar smo prišli do točke, ko je sodelovanje z njim postalo nemogoče. Band je bil na poti, da postane velik, bili smo na prelomni točki kariere, a morali smo ga odpustiti, da smo lahko nadaljevali. In to me zelo spominja na situacijo, ko smo ga odpustili še v drugo. Ni šlo drugače.

MATJAŽ:
Pred tem pa si ti ustanovil svoj solo projekt Vanderhoof. Zakaj si se odločil za to?

KURDT:
To je bila uresničitev dolgoletnih želja. Obožujem ta stil glasbe in meni osebno, kot piscu pesmi, je to pomenilo velik izziv. Poleg tega pa je to stil glasbe, ki danes praktično ne obstaja več. Tovrstne plošče skoraj ne izhajajo več. Totalno sem si želel izdati tako ploščo, z namenom, da vanjo vključim vse tisto, kar danes pogrešam v rocku. In to je glavno, zakaj sem ustanovil Vanderhoof.

MATJAŽ:
Druga plošča se je nekoliko razlikovala od prve.

KURDT:
Ja, bila je nekoliko drugačna, mislim, da bolj osredotočena v čisti rock stil iz sedemdesetih. Prva je bilo bolj eklektična. Naslednja bo še bolj eklektična. Mislim, da bo zelo čudna, he, he.

MATJAŽ:
Kdaj pa jo nameravaš izdati?

KURDT:
Vse je odvisno od tega, koliko dela bomo letos še imeli z Metal Church. Z Vanderhoof se bom ukvarjal šele potem, ko bomo imeli prosto. Vseeno pa vseskozi pišem pesmi, veliko stvari se mi je že nabralo skozi zadnja leta in sedaj že točno vem, kam sodi katera skladba. Ta bo za Metal Church, ta je primerna za Vanderhoof, to je pa pesem, ki ne sodi nikamor, he, he.

MATJAŽ:
Pred kratkim ste končali ameriško turnejo. Kako je bilo?

KURDT:
Neverjetno. Šli smo na nekakšno ogrevalno turnejo z namenom uigrati band. Odziv je bil fenomenalen, spet visoko nad našimi pričakovanji. Koncerti so bili super. Sicer ni bilo veliko ljudi, ker metal tukaj ni popularen, vendar je bila podpora fanov neverjetna, zelo so bili navdušeni. Nameravali smo samo pokazati, da Metal Church še obstaja, da se je band vrnil, da imamo nov album in podobne zadeve. S tega vidika je bila turneja izredno uspešna.

MATJAŽ:
Odigrali ste tudi en koncert v Evropi, na Rock Hard Festivalu v Nemčiji. Kolikor mi je uspelo zaslediti, so bili odzivi odlični tudi tu.

KURDT:
Ja, to je bil vrhunec dosedanjih nastopov, kajti vedeli smo, da bodo vsi z velikim pričakovanjem gledali na naš nastop: »Ali jim bo uspelo?«. Ok, posneli smo dober album, ki nam je resnično všeč, oddaljili smo se od Masterpeace albuma in bili smo prepričani, da nam bo šlo dobro. Veliko oči je bilo uprtih v naš nastop in uspelo nam je. Že ko smo bili na odru, smo se počutili odlično, stvari so se odvijale res enkratno. Za nas je bil to nepozaben trenutek, ponosni smo lahko na to, vsem smo bili všeč in vsi so uživali.

MATJAŽ:
Kdaj pa vas lahko spet pričakujemo v Evropi?

KURDT:
Poizkušali smo priti še to jesen, vendar so se stvari nekoliko zavlekle. Tako da sedaj poizkušamo pripraviti nekaj za po novem letu.

MATJAŽ:
Bi raje odigrali turnejo kot headlinerji ali kot predskupina?

KURDT:
Veliko raje kot predskupina.

MATJAŽ:
Za konec nameni še kakšno besedo vašim tukajšnjim fanom.

KURDT:
Hvala vsem za dolgoletno podporo, to cenimo. Na vsak način bomo poizkušali priti nazaj v Evropo in odigrati nekaj koncertov za vas.