MATJAŽ:
V recenziji za First Blood demo te je Matija poimenoval »slovenski Burzum«. Kaj sam misliš o tem vzdevku?

MITJA:
Burzum je Burzum, Morgue pa Morgue. Edino kar imava skupnega je to, da sva sama v bandu. Poleg tega Varg nima ritem mašine. Večjo povezavo bi lahko iskal pri Bathory, ker je imel Quorthon večji vpliv na to, da je Morgue nastal.

MATJAŽ:
In kdaj si začel premišljevati o Morgue? So katere Bathory plošče še posebej vplivale na tvoje začetke, ali si že od nekdaj imel željo posneti nekaj takega?

MITJA:
V bistvu je stvar nastala pred kakimi sedmimi leti. Mišljeno je bilo, da bi bil duo in sicer bi nažigala nekakšen grind core. Potem se je končala šola, ta drugi član je dobil otroka in ostal sem sam. Vpliv Bathory ni bil toliko glasben kot idejen. Poslušal sem prve štiri albume, pa se mi je zdelo kar zakon. Šele kasneje, čez kakšne štiri leta sem zvedel, da je to v bistvu en sam mož, ki to ustvarja in ideja je bila tu.

MATJAŽ:
Idejo je bilo potem treba še izpeljati. Kako si si celotno stvar zamislil, na kaj si se najbolj osredotočal?

MITJA:
Začelo se je s kitaro, mikrofonom in kasetofonom. Riffi so bli zelo enostavni, tako da je bilo lahko vključeno še »petje«. Vse skupaj je bilo zelo enostavno, posnetki pa katastrofalni. Potem sem zvedel, da se vse to da narediti tudi z navadnim računalnikom in boljšim zvokom. Nabavil sem programe in veselje se je začelo. Seveda sem se najbolj osredotočal na kitaro, ki jo še najbolj obvladam. Vokal je sicer bil mišljen nekoliko drugače, ampak sem hitro videl, da moje glasilke ne proizvajajo takega globokega growla, kot sem hotel. Bobne pa sem tako ali tako videl samo od daleč, tako da tu nisem mogel biti kaj dosti pameten. V bistvu sem hotel nareditu nekaj zase. Neko glasbo, ki bi bila res po mojem okusu. Ni mi še uspelo.

MATJAŽ:
In kaj recimo na tvojem novem albumu From The Past There Comes The Death manjka za dosego tega cilja?

MITJA:
Najbolj pogrešam power. Nima tiste prave moči, ki sem jo hotel dati svoji glasbi. Saj večini je všeč, da je izpadlo bolj mračno, ampak jaz sem hotel narediti nekaj, kar bi me res vrglo, ko bi to poslušal.

MATJAŽ:
Zdaj pa malo o samem albumu. V prvo skladbo The Last Page si vključil izseke Carmine Burane. Kaj je bil vzrok za to?

MITJA:
Sprva je bila Carmina cela kot intro komad, kot nek epski začetek. Potem se mi je zdelo malo patetično in sem dobil idejo, da bi to nekako vmešal v kak moj komad.

MATJAŽ:
Kje pa si dobil navdih za besedila?

MITJA:
Album je v celoti posvečen požganim poganom. In na sploh je atmosfera, duh besedil nastrojen proti pokristjanjevanju. Zgodovina kot taka me ravno ne privlači kaj preveč, sem si pa malo prebral o naših Slovanih pa Keltih in njihovem iztrebljanju. To mi je služilo tudi kot neko vodilo skozi oba albuma. Seveda so med komadi tudi izjeme.

MATJAŽ:
Lahko kaj več poveš o skladbi Netopirjev let, ki jo predstavljaš v treh delih?

MITJA:
To je kot neka horror pravljica. Razkosana je na tri dele, pripoveduje pa o nekakšnem prekletstvu. Dogaja se v nekem gozdu. Vse se začne, ko ta znameniti netopir, nekoč v letu za hrano zakolje neko nočno ujedo. S tem, ko je okusil njeno, kri postane preklet. To prekletstvo prenese na neko dete, spije ji skoraj vso kri, v neki zakotni vasici.Tamkajšnji zdravnik je bil prepričan, da ne bo preživela, a vendar... To dete zraste, kolje najprej živali, potem vaščanske otroke. Ko vaščani to ugotovijo, jo trinajstletno zažgejo na grmadi. Krvi je v glavnem dovolj za vse poslušalce. In še je ostane...

MATJAŽ:
Ali mogoče lahko v prihodnosti pričakujemo še kaj podobnega, mogoče nadaljevanje tega, ali se boš lotil kakšnih drugih tem?

MITJA:
Sedaj imam v glavi dve možnosti. Ali bi se usmeril v keltsko mitologijo in zgodovino, ali bi pa cel album posvetil horror klasikam, Friday 13th, The Exsorcist itd. Je pa povsem možno, da bo malo enega in malo drugega.

MATJAŽ:
Kaj pa nameravaš glede banda, bo Morgue vedno »one man band«, ali boš zraven vključil še kakšnega novega člana?

MITJA:
To bo pokazal čas. Zaenkrat še ne razmišljam o tem. Skoraj sigurno pa bo na naslednjem albumu gost Master Ejaq (Insanity vokal). Kakšnih večjih sprememb pa vsaj v bližnji prihodnosti verjetno ne bo.

MATJAŽ:
To velja tudi za bobne?

MITJA:
To je najpogostejše vprašanje, ki ga dobivam. Kdaj boš zrihtal bobnarja? Jaz bi rade volje posnel kaj s pravim bobnarjem (ker niti jaz nisem ravno navdušen nad ritem mašinami). Problem je dobiti enega, ki bo res za sceno. Drugi problem pa je v metodi dela. Vsi komadi, ki so bili do sedej posneti so bili narejeni največ eno ali dve uri pred snemanjem, razen besedil. V bistvu gre tako: jaz igram kitaro, dobim par riffov, ki so mi res všeč, vklopim mašinerijo in posnamem. Moja glasba nastaja sproti. Vse je odvisno od razpoloženja in inspiracije tisti trenutek. Mogoče pa bo. Vsekakor, če bom nekoč kdaj posnel kaj »zares«, zraven ne bo ritem mašine.

MATJAŽ:
Si bolj individualist ali te zanima tudi timsko delo? Imaš kakšne želje pridružiti se kakšnemu bandu?

MITJA:
Jaz najraje delam glasbo sam. Sam odločam, kdaj bom delal, sam odločam, kaj bom delal in sam odločam, kako se bo delalo. Imamo sicer nek projekt z dvema članoma od banda Insanity, ki že kaka dva mesca stagnira pri prvem komadu in dveh vajah, ampak nič ne de. Stvar je predvsem v urniku. Onadva delata, jaz imam med tednom faks, pa delam za vikend, tako da se je težko časovno uskladiti. Kake hude želje, da bi si poiskal kak drug band pa spet ni.

MATJAŽ:
Bi za konec povedal vsem, ki jih zanima, kako se da album dobiti?

MITJA:
Tisti, ki bi ga rad imel, naj piše na [email protected]. Cena je 500 SIT + poštnina.