MATJAŽ:
Kaj je bil razlog za izdajo live albuma in DVD-ja From The Cradle To The Stage, morda dvajseta obletnica?

PEAVY:
To je bil glavni namen, ker je letošnje leto posebno za nas. Seveda je za tak dogodek potrebna posebna izdaja in v vseh letih nismo izdali živega albuma in nikoli izdali uradnega DVD-ja. Zato smo se odločili, da je pravi čas za tak izid.

MATJAŽ:
Na albumu je res veliko komadov. Povej mi, kako ste naredili selekcijo.

PEAVY:
Upoštevali smo osebne izkušnje, ki smo jih pridobili v teh letih. Videli smo, kateri komadi so najboljši za koncerte, imajo pravi »groove« za publiko. Nekateri komadi so enostavno primernejši za sodelovanje publike. Ti komadi so pri publiki bolj priljubljeni in vemo, da jih želijo slišati.

MATJAŽ:
Na albumu je tudi nekaj starejših komadov, ki jih že dolgo niste igrali. Če se ne motim, manjkajo le komadi z albumov Reflections Of Shadows in Execution Guaranteed.

PEAVY:
Ja, res je. Ko smo delali set listo, smo poskušali vključiti vsaj en komad z vsakega albuma, a žal... Jaz sem želel, da bi igrali Down By Law in Waiting For The Moon, a se ostala člana banda nista strinjala, he he. Pravita, da ta komada nista dovolj dobra in nista ju želela igrati.

MATJAŽ:
Torej sta imela Mike in Victor tudi besedo pri izbiri komadov?

PEAVY:
Seveda, vse odločitve so skupne, vsak od nas ima enako izbiro, kaj bomo igrali. Ponavadi jaz dam predloge, potem pa fanta povesta mnenje. Vsak pove svojo idejo, ki jo prediskutiramo in se na koncu odločimo tako, da smo zadovoljni vsi.

MATJAŽ:
Album ste snemali v Bochumu. Tudi Axel Rudi Pell je snemal tam. Zakaj Bochum in ne kje drugje?

PEAVY:
Veliko bandov je že snemalo v tej dvorani. Zame osebno ima poseben pomen, ker sem tam igral prvi koncert z Rage, pravzaprav smo se takrat imenovali Avenger. To je moje domače področje, zato sem želel iti na mesto, kjer se je vse skupaj začelo.

MATJAŽ:
Kasneje sem te hotel vprašati, če se spomniš prvega koncerta, pa izgleda, da se ga.

PEAVY:
Ja, to je bil ta koncert. No ja, pravzaprav ni bil moj prvi nastop, saj sem igral že z drugim bandom. Je pa bil prvi koncert z Avenger.

MATJAŽ:
Na DVD-ju je tudi zgodovina banda, kjer najdemo tudi redke posnetke in neizdan material. Kako in kje ste nabrali ta material? Si ga imel doma?

PEAVY:
Ja, ta del je zame nekaj posebnega in mi je zelo všeč. Režiserju, specialistu za dokumentarce sem dal vse posnetke, ki sem jih zbral v teh dvajsetih letih. Lahko si predstavljate, koliko je tega... Na stotine VHS kaset in kaset in porabili smo ogromno časa, da smo pregledali vse in izbrali prave kadre. Bilo je pravo potovanje skozi čas. Pregledali smo vse stare fotografije, ker na začetku ni bilo videokamer. Takrat se je težko dobilo kamero in vsi so imeli fotoaparate. Prvi video je iz leta 1987, se mi zdi.

MATJAŽ:
Sedaj pa imaš na turnejah svojo kamero?

PEAVY:
Imam svojo kamero in snemam vse mogoče zadeve, he he.

MATJAŽ:
V vseh teh letih se je gotovo nabralo tudi ogromno zabavnih zgodbic, ki so se vam zgodile. Lahko poveš kakšno izmed njih?

PEAVY:
Teh zgodbic je polno. Spominjam se dne, bilo je na eni izmed prvih turnej, ko smo igrali v Luksemburgu. Klub je bil res star, menda so tam igrali tudi Motörhead. Oder je zgledal res trhel, zgrajeh je bil le iz nekaj desk, pod njim pa je bila garderoba. Stopil sem na bobnarjev dvignjen podest in skočil na oder, končal pa sem v garderobi pod odrom, he, he, he. Na srečo se nisem poškodoval.

MATJAŽ:
Kmalu se odpravljate na evropsko turnejo. Žal ne v Slovenijo, igrate pa na Hrvaškem. Kaj lahko pričakujemo na koncertih? Upam, da bodo dolgi...

PEAVY:
Seveda, igrali bomo »best of« set listo, nekaj podobnega kot na DVD-ju, ampak z nekaj spremembami. Radi bi igrali tudi komade, ki niso na DVD-ju. Nekaj komadov bomo odigrali tudi v akustični verziji.

MATJAŽ:
Ta turneja bo po dolgem času headlinerska. Zadnjih nekaj albumov ste predstavljali kot predskupina. Kako se počutiš, ko ste ponovno headlinerji?

PEAVY:
Skrajni čas! Zelo se veselimo turneje, ker bo veliko boljša kot če bi bili predskupina, vedno se moraš podrejati glavnemu bandu. Če si na svoji turneji je mnogo lažje, bolj sproščeno.

MATJAŽ:
Igrali boste v mnogo državah, prej ste se bolj osredotočali na Nemčijo.

PEAVY:
To je bila krivda naše prejšnje booking agencije. Svoje delo so slabo opravljali, zato smo jih zamenjali. Kot vidiš je turneja sedaj daljsa in bo obiskala veliko držav in to je osnovno delo agencije, da nam najde koncerte povsod. Pri prejšnji se niso dovolj potrudili za to, he, he.

MATJAŽ:
Kakšen je občutek po dvajsetih letih še vedno obiskati državo, v kateri niste igrali?

PEAVY:
Res super. Vedno rad hodim po svetu in nabiram izkušnje. Mike pa je že nekajkrat igral na Hrvaškem. Tam ima kolega, kitarista, ki snema solo albume. Tako mi je Mike že povedal veliko lepega o državi in rekel, da bi bilo lepo igrati tam. Veselimo se koncerta. He he, Mike je Američan, pa pozna več evropskih držav kot jaz.

MATJAŽ:
Kako pa ste kaj poznani v Ameriki?

PEAVY:
Lani smo tam igrali prvič, na festivalu, in dobili smo ponudbe za prihajajočo pomlad. ZDA imajo slabo tržišče za evropske bande, sploh metalske, ker je tam trg za to glasbo majhen. Vedno je vprašanje, če bo dovolj denarja za pokritje stroškov, ne smemo si privoščiti izgube. Včasih je težko dobiti res dobro ponudbo.

MATJAŽ:
Ampak na drugih koncih sveta ste imeli več uspeha.

PEAVY:
Ja, potrjenih imamo že nekaj treminov na Japonskem februarja, poskusili bomo dobiti več terminov na Tajvanu, v Koreji, mogoče od tam skočimo še v Avstralijo, saj ni več daleč. Ta nova agencija dobro dela, he, he.

MATJAŽ:
Ko ste na turneji, ali gre le za promoviranje albuma ali tudi za zabavo?

PEAVY:
Oh, seveda je tudi zabavno, saj gre za druženje s fani, ker za naš tip glasbe ni dosti druge promocije, ki bi razširila besedo o nas. Zato je najbolj pomembno, da gre metal band med fane, na koncerte. To je najboljši način za promocijo, saj so fani tudi vključeni v vso zadevo. Tako si služimo kruh dvajset let. Radi delamo to, to je najboljši del in najbolj zanimiv.

MATJAŽ:
Se pravi, da se bolje počutiš na odru kot v studiu?

PEAVY:
Oboje je v redu, ampak na odru ne bi bilo tako, če ne bi bilo take izmenjave energije, direktnega odziva, ki je izredno pomemben za vsakega glasbenika. V studiu si sam in kmalu izgubiš stik z ljudmi, ne veš, kaj želijo, kaj jim je najbolj všeč pri tebi, kaj znaš narediti najbolje. Ne bi se počutil dobro, če ne bi mogel igrati na turnejah.

MATJAŽ:
Si pred koncerti kaj živčen?

PEAVY:
He, he, lahko rečem le, da imam pozitivno tremo, ko ti da adrenalin malo zaleta. To potrebuješ za nastop... Ne da bi se bal, to se nič več. Spomnim pa se, kako je bilo z mojim bandom pred Avenger, ko sem imel tako tremo, da se nisem kontroliral med koncerti in se jih večinoma tudi ne spominjam. Kot da bi letel z zavezanimi očmi. Sedaj je drugače, vem, kaj se dogaja, kontroliram situacijo. Z leti sem se naučil, he he.

MATJAŽ:
Kaj pa po koncertu, mislite kaj nanj, govorite o napakah in podobnem?

PEAVY:
Seveda, vedno se pogovarjamo o koncertu, ki je za nami. Na avtobusu poslušamo posnetke. Pomembno je preverjati, če je kaj narobe in to popraviti. Prav tako spremljamo reakcijo ob določenem komadu, saj jih med turnejo menjamo. Če en komad nima tako dobrega odziva, ga zamenjamo in malce spremenimo set listo. Mislim, da je to pomembno, to dela večina bandov.

MATJAŽ:
Je sedaj kaj drugače kot je bilo na začetku? Prej ste se po koncertih verjetno bolj zabavali.

PEAVY:
Nismo več mladi, seveda je bilo vcasih več pitja in zabav. Sedaj pa smo vsi stari okoli štirideset. Bolj se osredotočamo na ostale stvari, bolj pomembne stvari in ni mi treba biti pijan vsak večer, he, he. Mogoče je vse skupaj postalo bolj profesionalno, ko sta v band prišla Mike in Victor.

MATJAŽ:
Kako dobiš kondicijo za turnejo? Vem, da Mike veliko teče.

PEAVY:
Ja, Mike je športnik, dviga uteži v fitnesu, cele dneve je v telovadnici. On je najbolj zdrav član banda. Victor vsak dan plava, ker je bil poleti hudo bolan in bi kmalu umrl. Imel je neko vnetje na modih in trebušni votlini in nujno so ga morali operirati. Kmalu je okreval in zdravniki so mu predpisali plavanje, da si krepi imunski sistem. Drugače pa ima svoj hobi, polprofesionalno dirka z avtomobili. Ko po dirki stopi iz avtomobila je čisto premočen. Jaz pa kolesarim, kupil sem si profesionalno gorsko kolo in se vozim vsak dan.

MATJAŽ:
Nisem vedel, da je bilo z Victorjem tako kritično.

PEAVY:
Ja, resno je bilo. Dva ali tri tedne tako hudo, da zdravniki niso vedeli, kaj bo z njim.

MATJAŽ:
To se je zgodilo takoj po festivali Gods Of Metal?

PEAVY:
Zgodilo se je na odru, med nastopom mu je počilo modo. Videl sem ga, da nekaj ni v redu z njim in med nastopom sem ga vprašal, kaj je narobe. Odgovoril je, da je nekaj hudo narobe. Takoj po nastopu so ga odpeljali v bolnico.

MATJAŽ:
Na tem festivalu v Bologni ste igrali v času kosila, trideset minut. Je težko skrčiti dvajset let Rage v pol ure?

PEAVY:
O ja, sranje. Morali bi dobiti več časa. Žal nam niso dovolili, tako nismo mogli igrati dalj časa.

MATJAŽ:
V Wacknu je zgodba drugačna, vedno igrate vsaj uro, zvečer. Imaš na Wacken lepe spomine?

PEAVY:
Da, tam smo odigrali nekaj res dobrih nastopov, igrali smo kake štirikrat. V večini primerov so bili dobri nastopi, še posebej zadnji, lanskoletni.

MATJAŽ:
Takrat sem te prvič videl z novo pričesko. Zakaj si se odločil za ta korak?

PEAVY:
He, he, he, moji lasje so bli že res redki. Nisem želel zgledati kot Klaus Meine, he, he, he. Ko sem bil na odru so vsi videli plešo pod lasmi in to izgleda res bedno. In kakšne so možnosti, ko prideš do te točke? Lahko nosiš lasuljo, nekateri jo res nosijo, tega ne maram. Druga možnost je britje na nulo, saj nočem celo življenje nositi klobuka. Veliko ljudi nosi klobuk, da prekrije plešo, to je tudi bedno, he, he.

MATJAŽ:
Lahko rečeš, da je bila kakšna izmed turnej posebna, najboljša?

PEAVY:
Najboljša zame je tista leta 1997, ko smo bili na turneji s celim orkestrom. Tega nismo naredili nikoli prej ali kasneje. Res je bilo nekaj posebnega, ne kot navadne turneje.

MATJAŽ:
Želiš še kdaj sodelovati z orkestrom?

PEAVY:
Seveda, trenutno pripravljamo nov material in imamo različne ideje, kaj bi naredili. Seveda delamo navaden album za prihodnje leto, vseeno pa hočemo narediti še en album z orkestrom. Nekaj kot na Lingua Mortis, le malce težje. Ker imamo v bandu Victorja, ki je odličen klasičen glasbenik je škoda, da ne uporabimo njegovega talenta za tak tip albuma in mislim, da lahko presežemo Lingua Mortis.

MATJAŽ:
Naredili bi orkerstalne verzije že posnetega materiala?

PEAVY:
Ne, delamo nove komade. Nisem prepričan, kdaj bomo to izdali. Zaenkrat delamo na obeh projektih in ni še jasno, kateri bo izšel prvi. Prepričan pa sem, da bomo drugo leto šli v studio in nekaj posneli.

MATJAŽ:
Kaj pa kakšna turneja, ki je bila slaba? Povej kaj o tem.

PEAVY:
Veliko je bilo sporov na turneji s Primal Fear. Rekli so nam, da gremo na skupno headlinersko turnejo in oba banda naj bi imela enake pogoje. Vsako noč pa so nam krajšali listo in podobno. Na tej turneji je bilo veliko nepotrebnih »prepirov«. Nimamo je v tako dobrem spominu. Koncerti so bili ok, reakcija publike tudi, to ni bilo problematično. Le vse skupaj bi bilo dosti manj stresno, če bi se o vsem pomenili prej. To je bila napaka naše agencije, ki ni vsega prej preverila.

MATJAŽ:
Zato je bolje biti glavni band na turneji?

PEAVY:
Če igras kot predskupina in je vse dogovorjeno prej, kot na primer naša turneja lani s Helloween, je super. Vse je bilo dogovorjeno in jasno pred turnejo, tako sta bila oba banda bolj sproščena, saj je bilo že vse zmenjeno.

MATJAŽ:
Ko ste predstavljali album Ghost ste imeli za predskupino Nightwish. Si si kdaj mislil, da bodo nekoč tako veliki?

PEAVY:
Videlo se je že, da bo band popularen, da pa bo tako velik kot nekakšen pop band, kdo bi lahko napovedal to. Ampak mislim, da si to zaslužijo.

MATJAŽ:
Če vam ponudijo mesto na turneji, bi ga sprejeli?

PEAVY:
He, he, he, he, težko rečem. Ne vem, verjetno ne bi bila dobra ideja.

MATJAŽ:
Za konec lahko kaj sporočiš še vašim fanom.

PEAVY:
Pozdrav vsem, ki berete to in upam, da se vidimo na turneji.