MATJAŽ:
Naj ti sprva čestitam za odličen album.

VURTOX:
Hvala ti.

MATJAŽ:
Povej mi, kako je uspelo neznanemu bandu kot ste Disillusion posneti tako dober izdelek?

VURTOX:
Hm, kar posneli smo ga he, he. To niti ni neko naključje, če smem temu tako reči. Preden smo posneli prvenec Back To Times Of Splendor, smo v tej postavi obstajali že štiri leta. Kot ljudje in kot band smo se morali ujeti, uigrati in šele potem smo lahko posneli album. Sedaj tudi nismo več ravno mladi, he, he.

MATJAŽ:
Disillusion ste v Sloveniji še dokaj neznan band, zato bi te prosil, če lahko poveš nekaj o vaših začetkih.

VURTOX:
Disillusion so bili ustanovljeni že leta 1994, praktično že desetletje nazaj. V bistvu smo začeli kot mešanica grunge bandov in heavy, groovy metal bandov kot sta Pantera in Machine Head. Takšni so bili naši začetki. Samo tri leta kasneje smo že razpadli, kajti stvari so postale resnejše kot le neko preigravanje. Zatem sem glasbo dve, tri leta delal sam, poizkusil sem se lotiti novih stvari. Ko mi je nekaj uspelo, sem začel z iskanjem novih ljudi za Disillusion. Leta 2000 smo tako Rajk na kitari, Jens za bobni in jaz začeli na novo. Sedaj smo skupaj že štiri leta in videti je, da stvari tečejo zelo dobro.

MATJAŽ:
Rekel si, da ste v prvih letih igrali pod vplivi Pantere, Machine Head, sedaj pa igrate čisto drugačno glasbo. Se je tvoj glasbeni okus medtem kaj spremenil?

VURTOX:
Ne, še vedno so mi všeč. Niti ne nujno, da sedanje delo teh bandov, danes se ne morem več poistovetiti z Machine Head, to moram priznati, a njihov prvenec je še vedno eden mojih najljubših albumov. Vedno je tako, da na tvoje glasbeno delo vpliva zunanje okolje in v začetkih so se naše predstave dokaj ujemale z Machine Head. Spomnim pa se, da je bil naš glavni cilj že takrat narediti nekaj unikatnega, ne pa kopirati drugih. Vplivov pa seveda kljub temu ne moreš zanemariti. Kar uspevalo nam je, zato sem videl, da lahko naredimo nekaj svojega. Ne zanikam ničesar, kar smo naredili v preteklosti, če je to tudi del vprašanja. Stvari se vedno dodajajo in kar naenkrat prideš v kontakt z bandi kot Porcupine Tree in Pink Floyd, in tako se začnejo pojavljati nove ideje pri ustvarjanju glasbe. Skozi leta nam je uspelo formirati predstavo, katere stvari lahko dodajamo in začeli smo s pisanjem pesmi.

MATJAŽ:
Ali material pišeš sam?

VURTOX:
Ne vedno. Nekaj pesmi sem napisal čisto sam, tudi bobne, linije. Vendar se ponavadi dobiva z Rajkom in začneva preigravati na kitarah, poslušava stvari in nato greva v vadbeni prostor. Nikoli ne prideva ven z le enim riffom, vedno sta dva, trije, štiri ali celo več in potem zgradiva celotno strukturo. Pri tem imamo to prednost, da ko smo prišli skupaj leta 2000, smo se odločili, da si naredimo majhen studio, tako da bi lahko kadarkoli bi želeli in bi imeli čas, šli v studio in snemali. Mislim, da je to zelo pozitivna stvar.

MATJAŽ:
Kolikor mi je znano, je bil album posnet že pred skoraj letom dni?

VURTOX:
Ne, ne, maja lani smo začeli s snemanjem in potrebovali smo osem mesecev, da smo ga v celoti posneli. Štirikrat smo morali prestaviti dobavo albuma založbi Metal Blade in res je trajalo dolgo časa, kajti na neki točki snemanja smo se odločili, da našemu metalu dodamo nekaj podobnega filmski glasbi. Vendar se je to dogajalo sredi snemanja in na pamet nam ni prišlo, kako naj se tega lotimo. A bil sem mnenja, da bo to fantastična nova izkušnja. Želeli smo vključiti polno stvari, še posebej v dolge pesmi, s katerimi se čutimo zelo povezane.

MATJAŽ:
Dolgi pesmi kot sta Back To Times Of Splendor in The Sleep Of Restless Hours imata res zelo zapleteno grajeni strukturi. Verjetno res ni bilo lahko napisati taki pesmi?

VURTOX:
Seveda ne. Najtežje pri tem pa je bilo obdržati pravo sliko, ne zaiti iz smeri. Stvar smo zastavili res kompleksno, nato smo dodajali nove kompleksne stvari in še nove, pri tem pa je bilo najbolj pomembno in najbolj komplicirano, da vse skupaj ostane povezano in da ostanemo objektivni. Morali smo paziti, da ima pesem tekoče dogajanje in če na koncu zveni smiselno, če je petnajst minut res potrebnih in podobno. To je bilo najtežje.

MATJAŽ:
Kako pa je kaj z besedili. Ali gre za konceptualen album, ali obstajajo mogoče kakšne povezave med pesmimi?

VURTOX:
Back To Times Of Splendor ni konceptualen album v tem smislu, da bi bila besedila že napisana in da bi okoli tega potem gradili glasbo. Besedila so bila pisana istočasno ob nastajanju glasbe, šlo je za nekakšno interakcijo. Sama zgodba pa se dogaja v neki vasi v goratih predelih kot so Alpe okoli leta 1820. Fant živi s svojim očetom v neki vasi, kjer živi tudi njegova ljubljena. Vendar mora dekle oditi, ko hiša njene družine pogori do tal. Odidejo proti severu, fant pa se mora odločiti ali bo šel za njo ali bo ostal pri očetu. Sprva se odloči, da bo ostal z očetom, a dlje ko premišljuje, bolj se nagiba v drugo smer in se odloči, da gre za njo. Besedila na albumu pravzaprav govorijo o korakih in o osebnem razvijanju, ki ga doživlja na svoji poti in notranjih, osebnih odkritjih, ki jih sprejema v svoje lastne življenje, medtem ko sledi svoji poti.

MATJAŽ:
Kje pa si dobil inspiracijo za besedila?

VURTOX:
Za ta album sem seveda iskal inspiracijo v besedilih My Dying Bride, The Gathering, Stingu, nemški literaturi iz obdobja romantike, stari angleški literaturi, Shakespeareju, William Blakeu in branju podobnih zadev.

MATJAŽ:
Lteratura tebi torej ni tuja stvar. Na uradni strani ste včasih imeli tudi temi literatura in poezija.

VURTOX:
Ja, s tem smo začeli in želeli smo ustvariti nekakšno Disillusion skupnost, kjer bi se zbirali naši prijatelji in vsi, ki se čutijo povezani z Disillusion in našo glasbo, a se ukvarjajo tudi s pisanjem, slikanje, fotografiranjem. Tako bi lahko imeli priložnost za neke vrste razstavo. Vendar imamo na žalost zelo malo časa, da bi še vzdrževali sekciji literature, poezije in fotografije, zato tudi vsebine v teh sekcijah ni bilo veliko. Žal nam je za te stvari zmanjkalo časa in smo jih opustili.

MATJAŽ:
Ste album producirali sami?

VURTOX:
Ja, sami. Tudi posneli smo ga čisto sami, le miks in mastering smo dali narediti v nek drug studio. Z namenom, da bi ohranili svež pogled na celotno zadevo. In res se je izšlo bolje, kot če bi se mi sami lotili te zadeve.

MATJAŽ:
Kako pa bi ti sploh opisal vašo glasbo. Bi rekel, da igrate progresivni death metal ali kaj drugega?

VURTOX:
Hm. Res je težko vključiti vse različne poglede. Zadnje čase smo se veliko šalili na ta račun in nimamo pojma, a mislimo, da je v osnovi seveda death metal. Ena izmed šal je bila tudi ta, da igramo death metal nekje med Dave Matthews Band in Emperor. Tako da bi se težko opredelili za točno določeno kategorijo, kar se mi zdi v redu. Upam, da bodo poslušalci slišali, da nismo dodali black metal pasaže samo zato, da bi bil zraven tudi black metal ali kaj podobnega. V neki točki smo čutili potrebo, ko se je pesem razvijala in rasla naprej, nismo imeli druge izbire kot da uporabimo black metal pasažo ali pa akustični del s klavirjem. Težko je dati oznako glasbi, ki je narejena izven vseh meja, tudi pri pisanju glasbe si ne postavljamo nikakršnih omejitev. Če bi bili zmožni vključiti še več stilov, potem bi lahko slišali še več stilov he, he. Ne čutimo, da bi se morali omejevati ali se držati nekih formul.

MATJAŽ:
Mogoče vam bo pa na naslednjem albumu uspelo vključiti še pestrejšo kombinacijo stilov?

VURTOX:
Ne vem še. Mogoče bo pa tudi bolj osredotočen, ne sanja se nam še. Ni še dolgo, odkar smo zapustili studio in neke ideje so se že začele pojavljati, a so še vedno povezane s tem albumom, niso še samostojne. Potrebujemo nekaj več časa in poiskati nekaj novih zadev.

MATJAŽ:
Pa si z albumom v celoti čisto zadovoljen ali bi sedaj mogoče kaj spreminjal in se zadeve lotil na drugačen način?

VURTOX:
He, he. Če bi kaj spreminjali? Da in ne. Z albumom sem čisto zadovoljen. Ko poslušam album, me vedno potegne vase in to je tisto, kar je najbolj pomembno. Meni je v največje zadovoljstvo, da te tvoja lastna glasba potegne vase, kajti potem vidiš, da je bila vredna vsaka minuta, ki si jo ji posvetil. Če pa glasbo poslušaš kot recimo kitarist, potem vedno opažaš neke napake, ki si jih poizkušaš zapomniti in jih naslednjič ne ponoviti. Vendar z leti spoznavaš nove stvari, se učiš, postaneš bolj izkušen in se razvijaš.

MATJAŽ:
Zaenkrat ste v bandu le trije. Kako boste glasbo z albuma lahko predstavili v živo?

VURTOX:
Kmalu zatem, ko smo zapustili studio, se je bilo težko pripravljati za prve nastope v živo. A ugotovili smo in še vedno nas preseneča, da se bo izšlo z dvema kitarama, bassom, bobni in vokalom, klaviature pa bodo prišle nasnete. Potrebovali bi klaviaturista, vendar bi ubožec moral dolgo čakati recimo do konca pesmi in potem naenkrat, v kratkem času pokazati vse svoje znanje.

MATJAŽ:
Basista ste že našli?

VURTOX:
Ne še, zaenkrat poizkušamo nekega basista, ki bi pasal k nam in zgleda, da se bo izšlo. Kmalu bomo začeli s končnimi pripravami za koncerte in če bo vse v redu, potem bo on zraven in kasneje seveda tudi na koncertih.

MATJAŽ:
Pa se vam obeta kakšna turneja?

VURTOX:
Zelo si želim, da bi lahko šli na turnejo. Jasno je, da je zelo odvisno od tega, kako dobro bo plošča sprejeta in kaj bodo pri Metal Blade naredili z nami. Igramo na Summer Breeze festivalu, kar bo nastop pred najbolj številnim občinstvom do sedaj, tako da se že zelo veselimo tega festivala. Upamo pa, da bo prišlo še več festivalov in turnej. A potem se bomo kmalu morali začeti koncentrirati na nov material, kar nas tudi že zelo veseli.

MATJAŽ:
Ti delo za Disillusion pušča dovolj časa še za kaj drugega?

VURTOX:
V našem studiu snemam tudi druge bande in poizkušam čimbolj ohranjati privatno življenje. To je v bistvu vse, časa za ostale stvari ravno nimam. Prišli smo do tega, da je to tisto, kar želimo početi. Včasih potrebujemo odmor a po dveh, treh dneh in potem nadaljujemo z delom.

MATJAŽ:
Od Disillusion lahko torej še veliko pričakujemo?

VURTOX:
O, seveda, nismo še vsega povedali, šele na začetku smo.

MATJAŽ:
Kako so prvi album sprejeli v Nemčiji?

VURTOX:
Zelo dobro, uf, včasih celo preveč odlično za prvi album. Vendar mi imamo nek lokalni bonus, kajti zavedamo se, da že nekaj let noben nov nemški band v tujini ni dosegel nekih večjih uspehov. To je lokalni nemški bonus in to bomo vedno nosili v podzavesti.

MATJAŽ:
Bi za konec še kaj dodal?

VURTOX:
Globoko iz svojega srca upam, da si bodo ljudje vzeli čas in prisluhnili našemu albumu. Kajti če ste pripravljeni, vam lahko ponudi skoraj filmsko izkušnjo. In to je nekaj posebnega, kajti mislim, da v metalu ni veliko tovrstnih albumov.