MATJAŽ:
Album je izšel prejšnji teden, kakšne so reakcije?

ATTILA:
Do sedaj smo dobili veliko pozitivnih odzivov, kako se album prodaja pa ne bi vedel povedati. Na splošno pa, kar sem naredil intervjujev in bral recenzije, moram reči, da so odzivi pozitivni. Seveda obstajajo tudi ljudje, ki ne marajo naše glasbe, a to je povsod.

MATJAŽ:
Ste dobili že kaj mailov s strani fanov, ki so kupili vaš album?

ATTILA:
Nekaj mailov sem že dobil. Album je tem všeč, drugače ga verjetno niti ne bi kupili. Seveda smo dobili tudi kritike, da bi lahko bili tudi trši, a gre za prvenec in seveda se želimo še izboljšati.

MATJAŽ:
V Sloveniji ste že neznani. Zato bi bilo primerno, če bi povedal kaj o vaših začetkih.

ATTILA:
Spoznali smo se pri nas v Romuniji. Brata Greywolf sta pri nas preživljala počitnice in to je bilo srečno naključje. Spoznal sem ju v neki majhni gostilni in tam lahko slišiš, kaj se pogovarjajo za sosedno mizo. Slišal sem ju, ko sta se pogovarjala, da bi ustanovila nov band. O heavy metalu sem slišal že veliko, a nikoli se nisem ukvarjal s to glasbo. Nato sem se jima predstavil in rekel, da sem pevec. Če potrebujeta pevca, zakaj potem ne vzameta mene. Najprej sta se smejala, ker sta si mislila, kaj pa ta čudak hoče. Nato pa sem rekel, da lahko brez problemov poizkusimo in da naj poslušata, kako pojem. Potem smo to naredili, najprej v Romuniji. Malo smo preigravali in v bistvu je zelo dobro funkcioniralo. Potem sem si mislil: ok, to se sliši zelo dobro. Privarčeval sem nekaj denarja in rekel sem si, da se preselim v Nemčijo, da bi z njima ustvarjal glasbo. Tako smo prišli skupaj.

MATJAŽ:
S čem si se prej ukvarjal kot glasbenik?

ATTILA:
Ukvarjal sem se s klasično glasbo. Študiral sem operno petje, a nisem še čisto dokončal študija. V Bukarešti sem v manjših gledališčih odigral že nekaj predstav, pel opere Richarda Wagnerja in sedaj sem hotel poizkusiti nekaj drugega.

MATJAŽ:
Zanimivo je, da si se odločil za heavy metal.

ATTILA:
Ja, zato ker se mi je zelo dopadel. Kot sem že rekel, prej sem poslušal le klasiko, Čajkovskega, Mozarta, Brahmsa, a bilo je zanimivo slišati tudi drugo glasbo.

MATJAŽ:
Koliko heavy metala pa poznaš?

ATTILA:
Zaenkrat še ne veliko, sem še v fazi spoznavanja te glasbe. Začel sem z Iron Maiden in potem nadaljeval s podobnimi bandi. Zelo dobri so mi tudi Manowar in bolj ta smer.

MATJAŽ:
Kako je nastal material za album, kdo ga je napisal?

ATTILA:
To smo naredili skupaj. Pri nas se to počne na ta način. Ponavadi komade začnemo delati na kitari, ponavadi nekdo pokaže svojo idejo na njej, dodamo bass in nato se jaz spomnim česa in to dodamo. Ja, pesmi pišemo vedno skupaj.

MATJAŽ:
Kaj pa besedila?

ATTILA:
Besedila pišeta brata Greywolf, moja angleščina ne zadošča za pisanje besedil.

MATJAŽ:
Vendar besedila govorijo tudi o tematiki, ki je tebi zelo domača.

ATTILA:
Ja, njima sem v nemščini povedal, o čem bi rad pel in potem to onadva nekako prevedeta v angleščino.

MATJAŽ:
Bi lahko kaj povedal o tekstih?

ATTILA:
Mister Sinister govori o človeku, ki ga vsi poznajo, grofu Drakuli, Vladu Tepešu. To je mož, ki je varoval svoje ljudstvo, a tudi človek, ki ni sprejel nobene hude besede. Bojeval se je za svoje ljudstvo, ga vedno varoval in zato smo mi Romuni ponosni nanj. Bil je brutalen in pridobil si je veliko spoštovanja. O tem govori Mister Sinister.

MATJAŽ:
Besedila torej veliko govorijo o vaši tradiciji?

ATTILA:
Tako je, o mističnem, o volkovih, ne bom rekel direktno o vampirjih, ki so tudi tradicija pri nas.

MATJAŽ:
Mislim pa, da vse skupaj jemljete s pravo mero humorja?

ATTILA:
Seveda, nekaj humorja mora biti prisotnega. Vseh stvari ni treba vedno jemati resno.

MATJAŽ:
Imate tudi zanimiv image. Kdo se je spomnil tega?

ATTILA:
To je bila naša skupna ideja. Rekel sem, da če se bom kdaj fotografiral za band, potem to ne bo tako, da se bomo postavili pred kako hišo ali pa na oder in se slikali. Pri tem že mora biti nekaj mističnega, mora biti nekaj drugačnega kot pri drugih bandih. Powerwolf nismo običajen band, obnašamo se kot volčje krdelo. Obnašamo se tako, da ko se nam ponudi priložnost, jo zgrabimo s polnimi rokami.

MATJAŽ:
Ne razumi me narobe, ampak na slikah zgledaš nekaj vmes med King Diamondom in grofom Draculo.

ATTILA:
Ja, to sem slišal že pogosto. Vendar, nikoli se sam ne bi primerjal z grofom Draculo. Vendar mistika, ki stoji za tem, se mi zdi interesantna. Slišal sem, da King Diamond poje zelo visoko, moram malo poskusiti, če lahko tudi sam zapojem tako visoko. Vendar nobenega namena nismo imeli, da bi se primerjali s King Diamond, to je bilo bolj naključje.

MATJAŽ:
Mislim, da poješ bolj v stilu Ozzyja Osbourna, še posebej v pesmi The Evil Made Me Do It.

ATTILA:
Hvala lepa. Ja, sem slišal, da je ta pesem odpeta v njegovem stilu. A ko je pesem nastajala, sploh še nisem vedel, kdo je Ozzy. To je ali naključje ali pa sta brata Greywolf želela, da tako zapojem, točno se več ne spomnim, kako je nastala ta pesem.

MATJAŽ:
Snemali ste v Studio Fredman na Švedskem. Kako je bilo tam?

ATTILA:
Enkratno. Fredrik je zelo profesionalen, odlično smo se ujeli, tam smo se res lahko izživeli. Tako rekoč smo imeli proste roke, on je prišel le, ko smo imeli tehnične probleme, drugače pa smo lahko snemali takrat in tako, kot nam je pasalo. To je bilo zelo lepo in je pripomoglo k temu, da smo se lahko zelo sprostili. V studio smo bili zelo sproščeni, na začetku smo imeli nekaj strahu, ker smo mislili, da je studio odprt od osme ure zjutraj do petih popoldan in da se potem zapre. Vendar ni bilo tako, snemali smo dolgo, kolikor smo hoteli. Po peti uri so nas pustili same v studiu in potem smo lahko delali, kakor nam je ugajalo.

MATJAŽ:
Kako dolgo je trajalo vse skupaj?

ATTILA:
V studio smo bili deset dni.

MATJAŽ:
Koliko poizkusov ste potrebovali za posamezno pesem?

ATTILA:
Lepo bi bilo, če bi lahko vse posneli v prvem poizkusu, vendar seveda ni bilo tako. Najprej smo posneli osnovno linijo, najprej torej bobne, potem pa sta kitarista in basist na to posnela svoje.

MATJAŽ:
Zanimivi se mi zdijo ti dodatki, ki jih vključujete, tuljenje volka, jok otroka in podobno.

ATTILA:
Ja, s tem smo želeli še popestriti vse skupaj, držati glasbo še bolj mistično in s tem dodelati naš image.

MATJAŽ:
Ste že odigrali kaj koncertov?

ATTILA:
Ja, nekaj smo jih že. Seveda gremo tudi na oder takšni, kot smo na fotografijah. Če se tako fotografiraš, potem se moraš tak tudi predstaviti, drugače ne gre, bil bi neverodostojen, če tega ne bi naredil.

MATJAŽ:
Kako pa izgleda s kakšno turnejo?

ATTILA:
Turneja se pripravlja, a kot sem že rekel, Powerwolf reagiramo kot volkovi. Najprej se bomo držali bolj v ozadju in napadli, ko se bo pojavila prava priložnost.

MATJAŽ:
Igrate na Summer Breeze festivalu, ki je kar velik festival.

ATTILA:
Ja, sem slišal, da pride na festival več tisoč ljudi. Moram pogledati, kdaj igramo, ne vem še točno.

MATJAŽ:
Sedaj živiš v Nemčiji. Se ukvarjaš še s čim drugim ali samo z bandom?

ATTILA:
Trenutno samo z glasbo, nič drugega.

MATJAŽ:
Ti zadostuje za normalno življenje?

ATTILA:
Ja, kot sem že dejal, doma sem si prihranil nekaj denarja, tako da lahko približno dve leti živim brez problemov. Do takrat moram postati dovolj znan in dober, da bom lahko živel od tega, če ne si bom moral poiskati nekaj drugega.

MATJAŽ:
In če s Powerwolf ne bo šlo dobro?

ATTILA:
Mogoče se bom vrnil nazaj v Romunijo, mogoče pa se bom tukaj lahko ukvarjal s klasično glasbo. Na vsak način bo nekaj v zvezi z glasbo.

MATJAŽ:
Kako ti je všeč v Nemčija?

ATTILA:
Tukaj je zelo prijetno, moram reči, da so ljudje zelo prijazni, nobenih problemov nisem imel do sedaj, povsod so me prijazno sprejeli.

MATJAŽ:
Bi za konec še kaj dodal?

ATTILA:
Bodite vedno pozorni, glejte na levo in desno, kajti nikoli ne veš, kje te bo v zasedi čakal Powerwolf.