Neaera

25. 7. 2005

Odgovarjal: BENJAMIN
Neaera
Metalcore je v zadnjem obdobju doživel pravi razcvet in vse večje metal založbe so na veliko začele podpisovati s tovrstnimi bandi. Glavni med njimi so pri Metal Blade, ki so po tekočem traku v svoje vrste vzeli vse možne ameriške in tudi evropske bande. Eden izmed njih so tudi Nemci Neaera, ki so spomladi izdali prvenec The Rising Tide Of Oblivion. O bandu je spregovoril njihov basist Benjamin Donath.



MATJAŽ:
Pozdravljen, kako si? Najprej bi vam rad čestital za dober album. Kako si zadovoljen z njim zdaj po izidu, je kakšna stvari, ki bi jo naredil drugače?

BENJAMIN:
Pozdravljen. Te dni sem precej dobro. Najlepša hvala za čestitke. Moram reči, da smo z albumom vsi zelo zadovoljni in mislim, da ne bi ničesar naredili drugače. Lahko slišiš, da smo se pri igranju in snemanju naše glasbe zabavali.

MATJAŽ:
Ste pričakovali tako dobre reakcije? Kako so vas sprejeli metal fani?

BENJAMIN:
Nikoli nismo pričakovali takšnih reakcij, preprosto neverjetno je videti, kakšen vpliv album očitno ima. Seveda smo upali, da bo album povzročil kakšen pozitiven odziv sem in tja, vendar je način, kako je bil album sprejet med ljudmi, res presegel vse naše upe. Super je, da se lahko z našo glasbo poistovetijo tako metal kot hardcore fani. Na koncertih vidimo različne ljudi in vsi se zabavo. To je res odlično.

MATJAŽ:
Ker ste še precej novi band, vas lahko malo predstaviš, poveš kaj o začetkih Neaera?

BENJAMIN:
Seveda. Naš vokalist je Benny Hilleke, Tobias Buck in Stefan Keller sta kitarista, Sebastian Heldt bobnar in jaz basist. Neaera sta ustanovila Tobias in Sebastian, Tobi me je nato vprašal, če bi igral bass in sem pristal, Benny pa je hotel peti, ker še nikoli ne bil v nobenem bandu in je pač hotel poskusiti. Po našem prvem koncertu smo ugotovili, da bi bilo dobro imeti še enega kitarista, da bi bil zvok še bolj udaren in raznolik. Poklicali smo Stefana, ki se je strinjal in tako smo oblikovali zasedbo.

MATJAŽ:
Kakšne pa so vaše predhodne glasbene izkušnje, ste igrali v drugih bandih?

BENJAMIN:
Stefan, Tobi in jaz smo že igrali skupaj v grind zasedbi Malzan. Vendar je razpadla kmalu poten, ko je bila ustanovljena Neaera ozirom The Ninth Gate, kot se je band najprej imenoval. S Stefanom sva že pred tem igrala v večih drugih bandih, na primer Pagan Angel in Ikonoklast. Tobi in Sebastian pa sta pri sedemnajstih igrala v nu-metal Deftones orientiranem bandu Spout.

MATJAŽ:
Trenutno se za vas vse odvija precej hitro. Začeli ste pred nekaj leti, sedaj pa ste že pri eni najpomembnejših metal založb, izdali album, snemali pri Andyju Classenu itd. Kakšni so občutki glede tega?

BENJAMIN:
Ja, res je šlo hitro. Očitno je, da ko posnameš album, ki ga ljudje dobro sprejmejo, njihova pričakovanja rastejo in moraš jih izpolniti. Vpliv, ki ga naš album očitno ima in pozornost, ki nastane s tem, s seboj prinašata določeno količino dela, vendar čutim, da rastemo skupaj s pričakovanji in delom, rastemo kot band. Vendar to ne pomeni, da nam je karkoli samoumevno, sploh ne! Vemo, da imamo res veliko srečo, da se stvari tako dobro odvijajo, neverjeten občutek je vsak dan znova spoznati, kakšna priložnost nam je dana, da se lahko umetniško uresničujemo.

MATJAŽ:
Kako je bilo snemati z Andyjem, kako pomemben je bil za album, vam je dal kak koristen nasvet?

BENJAMIN:
Ja, na album je imel definitivno ogromen vpliv. Čeprav smo imeli ves material pripravljen že pred snemanjem, smo bili zelo živčni, ker je bil to naš prvenec. Andy je poskrbel, da živčnosti ni bilo več. Z njim je super delati, je zelo sproščena oseba, hkrati pa ima toliko izkušenj, dela hitro in profesionalno, skoraj neverjetno. Osredotočil se je na bistveno, uporabil je, kar je zvenelo dobro in pika. Ustvaril je zvok, ki smo si ga zamislili, jasen in brutalen. Ta izkušnja z Andyjem nas je naučila, da je zelo velikokrat bolje ostati miren in osredotočen, namesto da hitiš in postaneš živčen.

MATJAŽ:
Kako pa ste prišli k Metal Blade? Ste poskušali dobiti pogodbo tudi s katero drugo založbo?

BENJAMIN:
Različnim založbam smo poslali tri pesmi z dema s sedmimi pesmimi, ki smo ga posneli februarja 2004. Pri Metal Blade so prvi pokazali zanimanje za naš material, tako da smo jim poslali cel demo. Po nekaj mailih so nam poslali ponudbo in kmalu tudi pogodbo. Seveda smo imeli nekaj težav pri razumevanju nekaterih delob pogodbe, ker je napisana zelo strokovno. Odšli smo na založbo, da si vse razjasnimo. Preživeli smo super dan z ekipo in kmalu podpisali pogodbo. Z njihovim ravnanjem smo več kot zadovoljni, puščajo nam vso umetniško svobodo. Vsi so pravi metalheadi, pri koreninah glasbe. Tudi osebno se dobro razumemo.

MATJAŽ:
Trenutno je metalcore scena res v vzponu. Zakaj je po tvojem tako? Kako se počutite kot del tega »gibanja«?

BENJAMIN:
Mislim, da lahko rečeš tudi, da se dve vzporedni sceni zdaj združujeta. Razlog je po mojem mnenju v tem, ker sta metal in hardcore preprosto dva različna pristopa k isti stvari, heavy glasbi. Mislim, da je te vrste »spojitev« dobra stvar, ker lahko obe sveni veliko pridobita druga od druge, še posebej glasbeno, pa tudi glede odnosa. Škoda, da veliko ljudi še vedno nasprotuje »gibanju«, če hočeš, kombiniranja hardocore in heavy metal glasbe. Osnova takega mišljenja so velikokrat predsodki, na primer ocenjevanje ljudi po zunanjosti. Na primer, »true« metal fani lahko menijo, da nekdo ni zares metalec, ker ima kratke lase. Kje je smisel? Imam kratke lase, metal pa poslušam že od trinajstega leta. Po drugi strani pa so hardocre fani, ki lahko poskušajo vsiliti svoje, včasih zelo militantne politične poglede, na primer glede prehranjevanje z mesom ali na primer glede ljudi, ki nimajo mnenja o tem, so pa premišljeni in kreativni. Kje je bistvo tega? Sam sem vegetarijanec, vendar ne bi nikoli sodil nekoga na podlagi tega, ali je meso, ali ne. Super bi bilo, če bi se to ločevanje in predsodki, ki so na žalost danes še vedno prisotni, preprosto nehali. Obe strani bi morali druga na drugo vplivati pozitivno, ne pa si obračati hrbtov.

MATJAŽ:
Po eni strani imamo močno sceno v Nemčiji, še močnejša pa je v ZDA. Ju je mogoče primerjati? Lahko rečeš, da ima vsaka svoje značilnosti, ali so podobnosti tako velike, da ji ne moreš razlikovati?

BENJAMIN:
Scena v ZDA izgleda bolj povezana sama s sabo, medtem ko so v Nemčiji lokalne scene nekako razpršene. Vseeno mislim, da se sestava fanov in glasbe, ki jo poslušajo, ne razlikuje preveč. Nemški fan, ki posluša bande kot Heaven Shall Burn, bo zelo verjetno poslušal tudi Unearth, enako pa velja za ameriškega fana. Zdi se le, da je mreža znotraj scene v ZDA bolj gosto tkana.

MATJAŽ:
Mislim, da niste ravno tipičen metalcore band, vaše korenine so bolj v death in thrash metalu, kajne?

BENJAMIN:
Ja, res je. Rekel bi, da količina death in black metala, ki je vplivala na naše pasaže, prevladuje. Rekel bi, da je mešanica 75% death/black/thrash in 25% trušča, ha, ha. Švedski death metal je gotovo naš glavni vir inspiracije.

MATJAŽ:
Če bi lahko izbral štiri ali pet Metal Blade bandov, s katerimi bi šel na turnejo, kateri bi bili?

BENJAMIN:
God Dethroned, Unearth, The Black Dahlia Murder, Amon Amarth, Bolt Thrower.

MATJAŽ:
Kako izgleda s turnejo, boste kmalu na poti?

BENJAMIN:
Ja. Igrali bomo Hell On Earth turnejo avgusta in septembra skupaj z As I Lay Dying, Heaven Shall Burn, Evergreen Terrace, Agents of Man and End of Days. Točne datume in lokacije bomo objavili na naši spletni strani, www.neaera.com. Turneje se zelo veselimo.

MATJAŽ:
Kaj je za vas najbolje pomembno, ko ste na odru?

BENJAMIN:
Svojo energijo poskušamo predati občinstvu, hočemo, da ljudje vidijo, kako uživamo pri igranju, kako se zabavamo. To je najboljši način predati občinstvu naše sporočilo. Vedno damo vse od sebe.

MATJAŽ:
Kateri so tvoji najljubši albumi, ki so izšli v zadnje času?

BENJAMIN:
Lamb of God – Ashes of the Wake, Steel Death – Electric Mayhem, Callisto – True Nature Unfolds, Machine Head – Through The Ashes of Empires.

MATJAŽ:
Za konec lahko kaj sporočiš metal fanom v Sloveniji.

BENJAMIN:
Metalheadi, upam, da se kmalu vidimo na kakšnem našem koncertu. Pazite nase in še naprej headbangajte!