MATJAŽ:
Nedolgo nazaj ste bili na evropski turneji s Finntroll. Kako je bilo?

KRISTOFFER:
Turneja je bila zelo dobra, komplet bandov je bil odličen, samo trije smo bili, ki igramo različne stile. Povsod po Evropi si nas je ogledalo veliko ljudi in to je bilo odlično za vse bande.

MATJAŽ:
Kakšno je bilo kaj življenje na turneji, veliko zabave?

KRISTOFFER:
Seveda, česa drugega niti ne moreš pričakovati, ko daš skupaj šestnajst Skandinavcev. A vseeno, na koncertih se je igralo resno, nič ni bilo pitja pred nastopi.

MATJAŽ:
Kakšni pa so bili odzivi, če jih primerjaš s prejšnjimi turnejami?

KRISTOFFER:
To je bila definitivno naša najuspešnejša turneja do sedaj. Fani so zelo dobro sprejeli mene kot novega frontmana.

MATJAŽ:
Kako pa se počutiš v novi vlogi?

KRISTOFFER:
Zelo naravno. To je bilo nekaj, kar bi se slej ali prej zgodilo. Poleg tega pa mi vloga vokalista ni nova. Nekaj let sem pel v black metal bandu Setherial, na vseh naših prejšnjih albumih sem pogosto prispeval vokale in mislim, da se je odlično izšlo.

MATJAŽ:
Ko se je Jens odločil oditi, je bila to naravna izbira ali ste kaj razmišljali o iskanju novega pevca?

KRISTOFFER:
Ja, vsi smo razmišlali o tem, a samo nekaj dni. Nato smo prišli do zaključka, da trava na drugi strani reke ni vedno zelena, če veš, kaj mislim s tem povedati. Najboljša stvar za nas je bila, da vseeno vse obdržimo v družini in nadaljujemo kot kvartet. Ni bilo potrebe vprašati koga drugega, naj počne tisto, kar sem sam že znal.

MATJAŽ:
Za koncerte pa ste najeli basista?

KRISTOFFER:
Ja, ime mu je Morgan Lie. Je naš stari prijatelj, ki je prevzel mesto basista na koncertih. Mislim, da je pomembno za frontmana, da dejansko deluje kot frontman.

MATJAŽ:
Konec junija izide vaš novi album Pariah. Zadnjega Sheol ste izdali pred dvema letoma, do sedaj albuma še niste izdali tako hitro.

KRISTOFFER:
Ja, Sheol je tudi zamujal eno leto, zato smo imeli veliko časa delati na različnih aranžmajih. S pisanjem materiala za album smo začeli pred kakšnim letom. Mislim, da je band trenutno v odličnem kreativnem razpoloženju. Za nas je bilo naravno, da ne čakamo.

MATJAŽ:
Album je odličen, tipičen Naglfar album, brezkompromisen, dodelane kompozicije, agresiven, zelo dobre melodije. Kako bi ga primerjal s prejšnjimi?

KRISTOFFER:
Seveda je vsak album nekako naravno nadaljevanje predhodnika. Vseeno smo se tokrat odločili, da oluščimo produkcijo v primerjavi s predhodnikom Sheol. To ni nekaj, kar bi počeli vedno v naprej, ampak nekaj, kar je bilo pomembno za ta album, da naredimo bolj strogo produkcijo. Mislim, da ko veliko igraš in vadiš, izboljšaš svoje sposobnosti. Na tem albumu ni bilo načrtovano, da igramo hitreje, ampak mislim, da je na koncu izpadel hitrejši kot Sheol. Mislim pa, da vsebuje več različnih elementov in da je bližji našemu prvencu Vittra.

MATJAŽ:
Ko ste začeli s pisanjem materiala, je Jens tudi sodeloval ali ste vse naredili brez njega?

KRISTOFFER:
Ne, Jensa ni bilo nič zraven.

MATJAŽ:
Kaj Pariah sploh pomeni?

KRISTOFFER:
Pariah pomeni izobčenec, oseba, ki stoji izven družbe. A v našem primeru gre za izobčenca po izbiri. Z našim bandom živimo zelo izolirano, v bistvu nismo del nobene scene, ne švedske, ne norveške. Za band smo vedno delali zaradi našega veselja. To ima malo opraviti z naslovom Pariah.

MATJAŽ:
Živite na severu Švedske. Niste nikoli razmišljali, da bi se preselili proti južnemu delu države, kjer je scena močnejša?

KRISTOFFER:
Ne, za nas to nikoli ni prišlo v poštev. Naš dom je tam, od koder prihajamo. Čeprav bi nekateri ljudje lahko razmišljali v tej smeri, da bi s poslovnega vidika bilo bolje, če bi se preselili, a to je nekaj, kar smo vedno zavračali. Na tak način pri nas ni mogoče sklepati kompromisov, kajti področje, od koder prihajamo, se nekako odraža v naši glasbi.

MATJAŽ:
Iz vašega mesta prihaja nekaj bandov, Nocturnal Rites...

KRISTOFFER:
Ja, Nocturnal Rites prihajajo iz našega mesta, sam imam še en band, Bewitched, thrash metal band. Meshuggah prihajajo iz našega mesta, a so se iz poslovnih razlogov preselili v Stockholm. A mi se ne bomo preselili.

MATJAŽ:
Band sta ustanovila skupaj z Jensom. Kako se si počutil, ko se je odločil, da zapusti band in se posveti študiju?

KRISTOFFER:
Vedel sem, da bo do tega prišlo, to ni bilo zame nič novega. To je bilo nekaj, kar bi se slej ko prej zgodilo. Pomembne so prioritete. Če si v našem bandu, moraš živeti zanj štiriindvajset ur na dan. To je kot bratovščina, vse si delimo med seboj. Mislim, da to dandanes za bande ni nekaj običajnega. Za band smo pripravljeni žrtvovati vse, samo da smo lahko skupaj. Lažje bi žrtvoval ljubezen do ženske, samo da bi lahko bil skupaj z bandom. To je pomembneje.

MATJAŽ:
V svoji karieri torej nisi še nikoli premišljeval, da bi počel kaj drugega?

KRISTOFFER:
Ne, nimam druge izbire.

MATJAŽ:
Kakšna razlika je med Naglfar leta 2005 v primerjavi z Naglfar leta 1995?

KRISTOFFER:
Ni kakšnih posebnih razlik. To se lahko sliši nenavadno, vendar vzdušje in feeling do glasbe sta bolj ali manj enaka. Našo glasbo jemljemo zelo resno, band je postal del nas.

MATJAŽ:
Kako pa gledaš na razvoj in trenutno dogajanje v metal glasbi? Ali misliš, da metal postaja del glasbene industrije, kot recimo pop glasba ali drži distanco do tega?

KRISTOFFER:
Mislim, da ima še vedno svoj karakter in ne postaja del tega stroja glasbene industrije. Ne glede na to, kaj ti ljudje lahko govorijo, metal ni posel v tem smislu. Tudi metal bandi, ki so izredno uspešni, so te svoje pozicije dosegli z razlogom; zaradi intenzivnega koncertiranja, trdega dela, ničesar jim ni bilo podarjenega. Če kot metal glasbenik želiš zaslužiti denar, potem moraš iti na turneje. Tako je to.

MATJAŽ:
Lahko živiš le od Naglfar, ali se moraš ukvarjati še s čim?

KRISTOFFER:
Ja, lahko, a se ukvarjam še z nekaterimi drugimi bandi.

MATJAŽ:
Spominjam se nekoč, ko je Jens dejal, da ste se na snemanje prvenca Vittra peljali k Petru Tägtgrenu z vlakom in niste najbolje vedeli, kaj sploh lahko pričakujete tam.

KRISTOFFER:
Ja, takrat smo bili še zelo mladi. V tistih časih nismo imeli še nobenih izkušenj, snemanje in tudi tovrstna glasba je bilo za nas nekaj čisto novega. Po Dark Funeral smo bili mi takrat šele drugi band, ki je snemal pri Petru, in tudi oni takrat še niso izdali tega albuma. Takrat se je na Švedskem začelo dogajati nekaj novega in del tega gibanja smo bili tudi mi.

MATJAŽ:
Zakaj ste se sploh odločili iti k Petru glede na to, da še ni imel nobenih produkcijskih referenc?

KRISTOFFER:
Mislim, da je Jens videl oglas, ki ga je Peter objavil v neki reviji, da začenja s studijem. Poklical ga je, če ima čas in Peter je bil seveda zelo zainteresiran za produciranje bandov.

MATJAŽ:
Ste kdaj pomislili, da bi album producirali sami?

KRISTOFFER:
Ja, ravno ta album smo producirali sami. Za prihodnost nikoli ne reci nikoli, mogoče naslednjih albumov ne bomo producirali sami, vendar je v tem trenutku bolje, da imamo sami pod kontrolo svojo glasbo. Težko je za nekoga drugega, ki ne sodeluje pri pisanju pesmi, da potem producira, tako kot si sami želimo. Vsak od nas ima dosti studijskega znanja in tudi zato želimo producirati sami.

MATJAŽ:
Kaj pa, da bi produciral druge bande?

KRISTOFFER:
Mislim, da ne, še posebej ne jaz. Sam bi zelo težko delal z nekom, s katerim čustveno nisem navezan.

MATJAŽ:
Kakšne aktivnosti pa imate v načrtu po izidu?

KRISTOFFER:
Letos se bomo odpravili na še dve evropski turneji, obiskali pa bomo tudi ameriške odre. Naša druga evropska turneja bo headlinerska.

MATJAŽ:
Ti bolj ustreza položaj headlinerja ali predskupine?

KRISTOFFER:
Odvisno. Odlično je tudi biti band, ki igra pred headlinerjem. Sam mislim, da je to lahko najboljša pozicija, kajti imaš dober termin, dovolj časa imaš na razpolago. Kot headliner moraš bolj trdo delati in vzame ti več moči, vseeno pa mi je tudi to v zadovoljstvo.

MATJAŽ:
Kako pa gledaš na turneje z osmimi, devetimi bandi?

KRISTOFFER:
Na takšnih turnejah ne bi igral. Igral bi, če bi bili headlinerji ali co-headlinerji, drugače pa ni vredno, preveč bandov je.

MATJAŽ:
Če se strinjaš, bi ti sedaj podal par pojmov, ti pa na kratko podaj tvoje mnenje o tem.

KRISTOFFER:
OK.

MATJAŽ:
Iron Maiden.

KRISTOFFER:
Eden najboljših metal bandov na svetu.

MATJAŽ:
Bathory.

KRISTOFFER:
Najpomembnejši black metal band.

MATJAŽ:
Dissection.

KRISTOFFER:
S Storm Of The Light’s Bane albumom so orali ledino za vse kasnejše bande.

MATJAŽ:
Corpse-paint.

KRISTOFFER:
Nekateri bandi ga uporabljajo s stilom, nekateri pa zgledajo prav smešni z njim.

MATJAŽ:
Tour bus.

KRISTOFFER:
Umazano, he, he.

MATJAŽ:
Zadnjo besedo prepuščam tebi.

KRISTOFFER:
Počekirajte naš novi album in upam, da bomo lahko kmalu igrali pri vas.