IVAN:
Lepo vas je videti. Vesel sem, da je Nuclear Blast vzel k sebi nekaj, kar lepo ponazarja slogan No. 1 in Extreme Music. Moram priznati, da sem sedaj prvič slišal za All Shall Perish in zato bi rad, da vas najprej malo predstaviš.

MIKE:
V bandu nas je pet, dva kitarista Ben in Jason, jaz na bassu, bobnar Matt in pevec Craig. Do sedaj smo od leta 2001 igrali v različnih bandih, Ben v Antagony, jaz v Boof, Casey v Hacksore Through The Throat, Matt in Craig pa v End Of All. Potem smo začeli igrati skupaj in danes smo tukaj.

IVAN:
Kateri intervju po vrsti je to?

MIKE:
Številka sedem.

IVAN:
Potem si še v dobrem razpoloženju in jaz te lahko dolgočasim.

MIKE:
Hej, vedno sem dobre volje.

IVAN:
Zakaj ste izbrali ime All Shall Perish?

MIKE:
Zaradi tega, ker smo ugotovili, da je prihodnost bolj ali manj bedna in vsi bomo enkrat umrli. Zajebani smo, ne glede na to, kaj počnemo.

IVAN:
Prebral sem nekaj stvari na vaši strani in strinjam se glede recenzij vašega prvenca Hate.Malice.Revenge. Igrate zelo intenzivno glasbo z mešanjem raznih vrst death metala s hardcore energijo in groovom. To mi je všeč. Kaj misliš lahko kot death metal band ponudite današnji prenasičeni death metal sceni?

MIKE:
Odvisno, kaj ti smatraš za death metal. Veliko »death metala«, ki ga poslušamo zadnje čase, sam ne smatram za death metal. Death metala kot Cannibal Corpse, Deicide skoraj ni več. Sedaj je nek nov čuden stil, kjer bandi poizkušajo kombinirati švedske vplive, kot In Flames in podobnih, s hardcoreom in potem temu rečejo death metal. Mi počnemo nekaj čisto drugega.

IVAN:
Ok, kako bi opisal tisto, kar počnete?

MIKE:
Mi jemljemo dobre dele praktično vseh stilov ekstremne glasbe, stare zadeve kot Deicide ali Cannibal Corpse, kar kombiniramo s hardcore zadevami kot Dying Fetus, Throwdown itd. in se ne držimo le določenega žanra.

IVAN:
Ali to prihaja iz različnih vplivov posameznih članov?

MIKE:
Ja, vsak od nas ima rad drugačno glasbo. Rekel bi, da kar sovražimo vplive drug drugega.

IVAN:
Potem imate probleme, ko se vozite okoli po ZDA na turneje in se ne morete odločiti, kaj boste poslušali?

MIKE:
Seveda, ko se vozimo okoli v kombiju, moramo nositi slušalke, kajti vedno se nekdo pritožuje: Stari, ugasni, to je zanič.

IVAN:
In kateri je tisti band, ki ga vsi poslušate?

MIKE:
Ah, vsi poslušamo Opeth, Snoop Doggy Dog.

IVAN:
Kaj pa Michael Jacksona?

MIKE:
Ja, vsi ga imamo radi, Ben je njegov velik fan.

IVAN:
Potem je on tisti, ki nosi njegovo majico?

MIKE:
Ne vem. Ben, imaš ti Michael Jackson T-shirt? Ah, eno potrebuje…

IVAN:
Oh, potem pa ni pravi fan. Sedaj te bom vprašal nekaj o albumu. Zakaj ste ga poimenovali Hate.Malice.Revenge. Potem ko sem videl naslove, slišal glasbo, moram priznati da energijo, ki sem jo občutil pri tem, ne morem opisati kot »pure hatred«..

MIKE:
Povezano je z vsem, vse korenini v triadi sovraštvo – zlonamernost – maščevanje. Na koncu vsak sovraži vse, kar ustvari zlonamernost in ko te nek dogodek spravi ob pamet, se hočeš maščevati. Vsi so taki, nihče pa tega noče priznati. S tem se na svetu vse začne in konča.

IVAN:
Ali je v pesmih kakšen koncept, ali gre samo za občutke pisca pesmi?

MIKE:
Tako je, prva skladba Deconstruction ima opraviti z Gregom in njegovim odnosom s prejšnjim dekletom. Nekaj pesmi je podobne tematike. Večino jih je napisal bobnar, on piše veliko besedil. Večinoma piše o tistem, kar se mu plete po glavi. V njegovih besedilih je prisotne veliko bolečine.

IVAN:
Se strinjam. Ko sem slišal prvo skladbo, sem si mislil: »Oh, še en brezkompromisen brutalni ameriški death metal«, vendar sem se motil. Ostale skladbe so bolj strastne, brutalne in melodične, še posebno moj favorit Severed Memory.

MIKE:
Njegova besedila so zelo žalostna in depresivna. Ima občutek za to, tako da mu prepuščamo besedila.

IVAN:
Kako pa ustvarjate pesmi?

MIKE:
Ponavadi pri nas nekdo da idejo za riff ali za določen del pesmi, to pokaže vsem ostalim in v primeru, da nam je všeč, dodamo ostale zadeve. In te zadeve so drugačne, ker ima vsak od nas svoj okus. To je kot piramida. Moje vplive lahko slišiš v nekih delih, Benove v drugih in potem dobiš celoto. Nato napišemo še besedila in to je to.

IVAN:
Kakšni pa so vplivi kitaristov, kajti zadnjič me je prijatelj vprašal, če gre tu še za en švedski band?

MIKE:
He, he, he, Ben ima rad Opeth, Soilwork, In Flames, Arch Enemy... Casey je drugačen, samo Cannibal Corpse, njegova najljubša banda sta Deicide in Vader. Ti vplivi ustvarjajo zelo nenavadno kombinacijo.

IVAN:
Kdo je naredil naslovnico? Imate dobre slogane za majice: "Gods are man's worst creation" in še posebej "This wasn't my choice". Čigave so bile te ideje?

MIKE:
Kar se tiče naslovnice in podobnih zadev, sva ponavadi midva z Benom tista, ki jih narediva. To so slike in predstave najinih razmišljanj, to spraviva tako na sliko kot v glasbo. Ideje za majice pa so večinoma Benove. Namizje je na zadnji strani CDja, slogani pa so vzeti iz pesmi.

IVAN:
Prvenec ste izdali že prej, če se ne motim na neki japonski založbi. Kako pa ste potem pristali pri Nuclear Blast?

MIKE:
Leta 2002 so nas kontaktirali z založbe Amputated Vein. Takrat smo imeli demo s tremi skladbami in vprašali so nas, če bi naredili cel album. Posneli smo pesmi, tam so nam pomagali pri produkciji in potem je izšel. A distribucija ni bila zelo dobra in pravzaprav sploh niso imeli kakšnih potreb, da bi bila. Čez nekaj časa smo jih vprašali, če bi lahko ponovno izdali CD in smo ga.

IVAN:
Odigrali ste veliko koncertov in še jih boste. Ste mogoče posneli kak video?

MIKE:
Posneli smo ga za prvo skladbo z albuma, Deconstruction. Z ročno kamero smo snemali na večih koncertih, skombinirali različne zadeve, dodali glasbo od Deconstruction in nastal je video. Izšel bo na CDju pri Nuclear Blast.

IVAN:
Kako je koncertirati z bandi, ki igrajo različne stile. Videl sem, da ste igrali z Dying Fetus, Vehemence, Diecast, As I Lay Dying? Kakšne so bile reakcije občinstva?

MIKE:
Na takšnih koncertih so vedno različne publike. Na koncertih z Vehemence je ponavadi metalska publika, ki ima svoj značilen način za dajanje podpore. Če jim bo všeč, bo nastal mosh-pit. Ko pa igramo z bandi kot sta Bleeding Through ali As I Lay Dying, je to nekaj čisto drugega, v publiki se brcajo in mlatijo po hardcoreovsko. Ko to združiš, pride do veliko pretepov in krvi. Ljudje ne sprejemajo stilov drugih, tako da skoraj vedno pride do pretepa. A to nam je všeč, radi gledamo, ko se ljudje pretepajo med seboj. To je zelo zabavno za nas.

IVAN:
To se zelo sklada z All Shall Perish konceptom, ne? Moram te vprašati, kakšno je danes življenje v ZDA?

MIKE:
Oh, všeč mi je, ni slabo. Nad našo trenutno politčno klimo vladajo čudni občutki, a razen tega je zelo lepo. Trenutno dežuje in lepo je tukaj notri, he, he.

IVAN:
Ali politika na kakšen način vpliva na band, mogoče kar se tiče pisanja besedil?

MIKE:
Ja, s tem imajo besedila veliko opraviti. Pesem Neverending War govori o tem. Matt, ki je napisal pesem, je zelo v teh zadevah. Vso svetovno politično dogajanje zelo vpliva nanj, še posebej dogajanje na Bližnjem vzhodu. V tej pesmi je strnil vse svoje misli, komentarje, vse. Vse, kar čuti, je v tej pesmi.

IVAN:
Kaj počnete še poleg igranja v tem bandu?

MIKE:
Pevec Craig in kitarist Casey sta trenutno samozaposlena. To niso prave službe, kajti ko si v bandu, ne moreš obdržati službe, še posebej, če si na turneji. Ben je lastnik podjetja, ki tiska majice www.cracksmonighshirts.com, kjer najdeš veliko zakon majic. Vsi bi morali počakirati to stran. Matt dela na radijski postaji, ki ni glasbena, ampak politična. Tam je veliko ljudi v stilu Michaela Moorea. Jaz sem pa tudi samozaposlen, v glavnem pa se ukvarjam z učenjem. Učim matematiko, kemijo in podobne predmete.

IVAN:
Odraščali ste v Bay Area?

MIKE:
V bistvu smo v Bay Area odraščali trije, jaz, Ben in Casey. Matt je odraščal v Los Angelesu, potem v Arizoni, kjer živi sedaj. Craig prihaja iz Vermonta.

IVAN:
Kako je bilo odraščati v prestolnici thrash metala? Si spremljal bande kot Testament, Forbidden itd.?

MIKE:
Oh, na Testament koncerte sem vedno hodil. Videl sem jih mnogo, Testament so eden mojih najljubših bandov vseh časov.

IVAN:
Kateri je bil najboljši metal koncert, ki si ga videl?

MIKE:
Moram izbrati enega? To je najtežje vprašanje, ki si mi ga postavil. Z Benom sva včeraj gledala Hatebreed v Anaheimu in bilo je fenomenalno. Tam sva videla tudi Kerry Kinga. Eden mojih najljubših zadnjih koncertov so bili Dimmu Borgir na Ozzfestu. Oni so moji najljubši live band. NA Ozzfestu so igrali smo pol ure, kar je bilo čudno, ampak vseeno. Škoda, ker jih nisem videl že prej, ko so prihajali k nam.

IVAN:
Kakšno pa je tvoje mnjenje o trenutni ameriški metal sceni?

MIKE:
Definitivno raste izredno hitro. V zadnjih desetih letih, kar sem hodil na koncerte, je bila zelo majhna. Videl sem, kako scena raste od majhnih koncertov z zelo malo publike naprej. Še preden smo podpisali z Nuclear Blast je na naše koncerte že prišlo nekaj sto ljudi, tako da očitno scena raste.

IVAN:
To bo verjetno zadnje vprašanje, a najbolj pomembno. Ste kdaj razmišljali, da bi se kot death metal band All Shall Perish spremenili v glam metal band All Lipstick Shall Perish or All Chicks Shall Perish, kar bi bolj ustrezalo konceptu vašega albuma?

MIKE:
Ha, ha, ha, ha, ha, o, ne. Nikoli si nisem želel, da bi se spremenili v glam band. To je, o, stari, za šalo se bi lahko našminkal glede na to, da nekateri bandi to tu počnejo. Zdaj ko si mi povedal, moram vprašati ostale v bandu.

IVAN:
Album bi lahko poimenovali Love-Jelaousy-Revenge.

MIKE:
Love-Jelaousy-OJ?

IVAN:
Ha, ha, ja. Ali Oprah-Doctor Phil, he, he, he. Pesem bi lahko naslovili Neverending Oprah.

MIKE:
Ona je večna, je velika baba, he, he, he.

IVAN:
Gledaš Oprah?

MIKE:
Ja, gledam, ko je he, he, he.

IVAN:
Nagnjen sem k postavljanju smešnih vprašanj.

MIKE:
Še bolje, sam se cele dneve zabavam. Rad imam smešna vprašanja.

IVAN:
Kul. Kakšne načrte imate All Shall Perish?

MIKE:
Radi bi šli na turnejo, komaj čakamo, da pridemo v Evropo. Smo na najboljši evropski založbi, pravzaprav na najboljši svetovni založbi. Pod seboj imajo nekaj velikanov metala in metal scena v Evropi je čisto drugačna od tukajšnje. Tako da moramo priti tja.

IVAN:
S katerimi bandi pa bi radi igrali tukaj?

MIKE:
Oh, Dimmu Borgir, Hypocrisy, definitivno Hypocrisy.

IVAN:
Kaj pa z Europe?

MIKE:
Če bodo igrali The Final Countdown. Če bi igrali to pesem, potem bi umrl kot srečen človek. V bistvu bi umrl kot srečna ženska, ha,ha, ha, ha. To je moja najljubša pesem.

IVAN:
Si kdaj videl igrati glam band v živo?

MIKE:
Sem, v zabaviščnem parku je bil koncert, na katerem so igrali Poison, Cinderella, Whitesnake.

IVAN:
Si nosil spandex in WASP majico?

MIKE:
Ne, ravno sem se znebil vsega svojega spandexa. Ne moreš verjeti, ampak znebil sem se spandexa in WASP majice, punca mi je vse ukradla.

IVAN:
Oh...

MIKE:
Namesto tega moram iti ven v črtasti majici.

IVAN:
To so odlične teme za besedila za naslednji album. O tem bi se moral pogovoriti z bobnarjem.

MIKE:
O, ja. O tem se bova pogovorila.

IVAN:
Kaj pa, če bi miksali death metal z glamom. Incantation imajo Blasphemy, vi bi lahkoimeli glamsphemy.

MIKE:
Glamsphemy?!! Ha, ha, ha, ha... O čem pa bi pel, ko bi se šel to?

IVAN:
Zadeve kot da bi jedrska vojna uničila vse ženske okoli tebe in se ne bi mogel več ljubiti z njimi, zadeve, ki ti strejo srce… Ok, to bi bilo za zdaj. Moram reči še, da je vaš CD res lepo presenečenje in upam, da boste čimprej prišli v Evropo, v Slovenijo in potem bi lahko pila pivo in lovila punce.

MIKE:
Tole s puncami bi definitivno šlo. Rad posedam in se dajem dol s hudimi mačkami na kupu denarja, to rad počnem. Totalen glam… Nase bom dal šminko in spandex in ko pridem k vam, me pokliči in dobila bova hude bejbe.

IVAN:
Imate že načrte za nov album?

MIKE:
Ja, posneli ga bomo oktobra in upajmo, izdali januarja 2006.