MATJAŽ: Vaš najnovejši album Promises In Blood je pravkar izšel v Evropi. Ste že kaj seznanjeni z odzivom medijev, fanov, kakšni so odzivi?

RANDY: Do sedaj smo o albumu slišali že veliko dobrih stvari. Mislim, da je okoli 80% vseh kritik pozitivnih, nekaj je bilo tudi slabih. A odzivi vseh, za katere sem dajal intervjuje, so bili pozitivni. Kar se tiče fanov moram reči, da še nisem slišal kaj dosti. Na našem novem forumu so se začeli pojavljati prvi vpisi. Vsem želimo dopovedati, da naj ne pričakujejo drugih Cannibal Corpse. Upam, da bodo ljudje vseeno zadovoljni z albumom, v katerega je bilo vloženo veliko trdega dela.

MATJAŽ: Kako pa si sam osebno zadovoljen z njim? Mogoče sedaj na nekatere stvari gledaš z drugačne perspektive kot prej in bi se jih lotil na drugačen način?

RANDY: Na album sem zelo ponosen. Tokrat se mi je prvič primerilo, da sem po posnetem albumu zadovoljen čisto z vsem. To gre pripisati tudi primernemu proračunu, ki smo ga imeli, in producentu. Ko ga poslušam sedaj, si ne predstavljam niti ene stvari, ki bi se je lotil na drugačen način. Album je izpadel bolje, kot sem v resnici pričakoval. Mogoče bom čez kako leto dni videl kakšne napake, a trenutno sem zelo razburjen glede albuma.

MATJAŽ: Prihajate s Floride, ne sodite pa med tipične death metal predstavnike tega področja. V vaši glasbi lahko slišimo celo nekaj švedskih death metal melodij, nekaj Bay Area thrash elementov. Kam bi ti uvrstil vašo glasbo? Vidiš v njej mogoče kaj omejitev, kar se različnih stilov tiče?

RANDY: Pri klasificiranju svoje glasbe se nikoli ne počutim udobno. Vseeno bi rekel, da je delno thrash, delno melodična, z manjšim delom grind in death metala. Vsi v band prinašamo različne vplive, tudi kar se pisanja glasbe tiče in to različnost se potem lahko čuti. Res ne želimo igrati točno določenega stila, ustvarjamo takšno glasbo, ki se nam zdi, da zveni dobro in ki jo želimo igrati. Pišemo vsi in skupaj delamo zelo dobro. Zato lahko v naših pesmih slišite različne stile.

MATJAŽ: Kako si zadovoljem z delom, ki ga je opravil Erik Rutan?

RANDY: Erik je zelo talentiran producent in glasbenik. Je pravi profesionalec in tudi od nas pričakuje trdo delo. Uspelo mu je narediti odličen zvok in z njegovim prispevkom k temu albumu smo vsi izredno zadovoljni. Resnično upamo, da bomo tudi v prihodnje lahko snemali z njim. Upam le, da si ga bomo lahko privoščili. Mislim, da boste lahko Erika videli delati z veliko večjimi bandi. Že je potrjen, da bo snemal naslednji Cannibal Corpse album.

MATJAŽ: Leta 2000 ste izdali prvenec, tri leta kasneje split CD z Dark Faith in sedaj Promises In Blood. Kaj je bil vzrok temu, da v preteklosti niste bili bolj aktivni?

RANDY: Verjetno je bil največji razlog finančne narave, za snemanje nismo imeli denarja. Za album Legacy smo vse plačali sami in za tisk smo si lahko privoščili le sto kopij. Leta 2002 smo Paths Of Possession začeli razpadati, sam sem se pridružil bandu Withered Earth iz New Yorka. Nameraval sem se preseliti tja, a ker je band razpadel, sem ostal tu na Floridi. Na srečo smo s Paths Of Possession začeli na novo, tokrat z Georgeom kot vokalistom. Potem je trajalo kar nekaj časa, da smo izdali Promises In Blood, kajti z Metal Blade smo se dogovarjali v času, ko so bili Cannibal Corpse na turneji za The Wratched Spawn album.

MATJAŽ: George »Corpsgrinder« Fisher se vam je pridružil leta 2003. Zakaj si se takrat odločil vzeti novega pevca in kako da ravno Georgea?

RANDY: Kot sem omenil prej, sem se odpravljal v New York igrati z Withered Earth. Dva od ostalih Paths Of Possession članov sta začela delati na drugem projektu, sam pa sem jima nameraval pomagati kot basist, dokler se ne preselim. Z Georgeom sva bila prijatelja že nekaj časa in vprašal sem ga, če bi želel z nami posneti nekaj vokalov. Glasba, ki smo jo delali, mu je bila od nekdaj všeč, poleg tega pa je bil prijatelj tudi z ostalimi v bandu. Tako se nam je pridružil in kmalu zatem so v band prišli še ostali člani. Zato lahko na tem albumu slišite tudi drugačno glasbo kot na prejšnjih dveh izidih. A namesto, da bi si spremenili ime, smo se odločili, da ostanemo Paths Of Possession.

MATJAŽ: Tu George poje drugače kot pri Cannibal Corpse. Ali mu pri vokalih pustiš, da poje kot si želi, ali mogoče tudi kaj diskutirate med seboj, kako naj bi vokali zveneli?

RANDY: George je sam želel peti nekoliko drugače. Želel je peti v stilu srednjega razpona. Njegovo petje ima res širok razpon. Zelo mi je všeč njegovo delo na tem albumu, res pa je, da je to zanj čisto nekaj drugega. George poje, kakor mu paše. Če bi jaz ali kdorkoli drug imel kakšno idejo glede vokala, bi se o tem pogovorili, a v največji meri sam eksperimentira in poizkuša delati na vokalu in potem naredi, kakor mu ustreza.

MATJAŽ: Lahko kaj poveš o temah, o katerih pišeš v besedilih? Kaj so glavne teme, kje črpaš inspiracijo?

RANDY: Prva dva albuma sta imela konceptualni zgodbi. Prvi, Legacy In Ashes se je dogajal med nebesi in peklom, kjer vojska iz pekla pride na zemljo, da bi uničila kristjane in njihovo vojsko. Split CD, ki smo ga posneli s floridskimi Dark Faith, je imel šest pesmi, ki so rahlo temeljile na romanu Frankenstein. Nove pesmi so tudi nekaj podobnega. Gre za manjše dele zgodb, nekatere temeljijo na zgodovini, druge so le horror zgodbe. Sam veliko pišem besedila. Včasih se mi v glavi pojavi nek koncept in potem začnem pisati o tem. Dostikrat navdih dobim v dnevnih novicah. Trenutno se po svetu dogaja veliko razno raznega sranja.

MATJAŽ: Na začetku je bil z vami tudi bivši Morbid Angel kitarist Richard Brunelle, ki vas je zapustil leta 2004. Kaj je bil vzrok njegovega odhoda?

RANDY: Richard se je v svojem življenju spopadal z veliko osebnimi problemi, ki jih je moral rešiti. Mislim, da je bilo zanj takrat čisto preveč biti v bandu. Nisem prepričan, s čim se ukvarja sedaj, a mi vsi mu želimo vse najboljše. Richard je odličen človek in še boljši kitarist. A Jackov prihod v band nas je naredil veliko močnejše, zelo veliko prispeva k Paths Of Possession.

MATJAŽ: Kako pa ustvarjate glasbo? Si ti glavni človek za te zadeve, kako so v delo vključeni ostali?

RANDY: Vsi pišemo glasbo in na nek način prispevamo k bandu. Nekaj pesmi je, ki so bolj moje delo, ali pa tudi Jackovo oziroma Jayjevo. A na koncu je k posamezni pesmi vsak prispeval svoj del. Včasih usmerjamo bobne v nekih določenih smereh, a Nick si vseeno sam izmisli svoje dele. Včasih ima celo George ideje, kako naj bi zveneli določeni riffi. Odlična stvar pri tem bandu je, da vsi prisluhnemo idejam ostalih in vsi sodelujemo pri končni podobi pesmi. Sistem, ki ga imamo, se mi zdi zelo dober.

MATJAŽ: Kako se soočaš z dejstvom, da Georgeu ob polni zaposlenosti s Cannibal Corpse ostaja bolj malo časa za Paths Of Possession? Ti je to všeč ali bi raje delal kot običajni bandi, ki redno izdajajo albume in hodijo na turneje? Mogoče razmišljaš, da bi vsaj za turneje vzel kakšnega drugega vokalista, če George ne bi imel časa?

RANDY: S tem do sedaj še nikoli nismo imeli problemov. Vsi smo vedno vedeli, da je George zelo zaposlen s Cannibal Corpse in da se mu bomo morali prilagajati. Poleg tega pa imamo tudi ostali redne službe. Vendar George v našem bandu dela res trdo in z vsem svojim srcem. Zelo je pri stvari in želi si, da bi tudi Paths Of Possession bili uspešni, kar si želimo tudi ostali. Med prostim časom okoli Cannibal Corpse turnej tudi sami načrtujemo nekaj turnej in upajmo, da se konec naslednjega leta vrnemo v studio. Da pa bi šli na turnejo brez Georgea in s kakšnim drugim vokalistom, pa ne pride v poštev. George je član banda in vsi pričakujejo, da bo z nami tudi na turneji.

MATJAŽ: Kako pa kaže s turnejo? Vas mogoče lahko kaj pričakujemo tudi v Evropi, mogoče na kakšnih festivalih?

RANDY: Za februar 2006 načrtujemo ameriško turnejo, poleti pa želimo odigrati nekaj festivalskih nastopov v Evropi. Kasneje v letu pa bi želeli odigrati še pravo evropsko turnejo. Ta album želimo podpreti s turnejami kot bo le mogoče.

MATJAŽ: Si osebno udeležen v še kakšnih drugih glasbenih projektih, ali so Paths Of Possession vse, s čimer se trenutno ukvarjaš?

RANDY: Trenutno mi Paths Of Possession vzamejo veliko časa, a z Alexom, pevcem pri Cancerslug, sem se dogovarjal, da bi jim za nekaj časa priskočil na pomoč kot basist. Band mi je res zelo všeč in vesel bi bil, če bi lahko igral z njimi, tudi če bi to bilo samo začasno. Drugače so Paths Of Possession zame idealen band in želim si, da bom lahko vse svoje sile usmeril vanj.

MATJAŽ: Kaj pa si misliš o dogajanju na floridski death metal sceni? Prihajajo kakšni novi bandi, ki bi lahko zamenjali »staro gardo«? Kaj misliš o vrnitvi Obituary?

RANDY: Mislim, da v ZDA metal v zadnjem času postaja vse močnejši. Na Floridi je nekaj zares dobrih bandov, recimo Dark Faith je eden izmed teh. Z njimi igramo od leta 1999 in vseskozi sem jih opazoval, kako rastejo v pravi rušilni band. Swamp Gas je še en tak band, ni pa prav dosti bandov, ki gojijo ta tradicionalni floridski zvok s konca osemdesetih in začetka devetdesetih. Vrnitev Obituary se mi zdi super, obožujem jih. John Tardy je bil od nekdaj moj najljubši metal vokalist, ima najbolj bolan metalski vokal. Škoda bi bilo, da se ne bi vrnil na oder in kričal kot zna le on.

MATJAŽ: Hvala lepa za intervju. Upam, da se vidimo kaj v Evropi.

RANDY: Hvala lepa za vse. Naslednje leto se definitivno srečamo v Evropi. Poglejte na brezplačno download stran pri www.metalblade.com, kjer si lahko donwloadate našo skladbo Bleed The Meek. Poslušajte si album in povejte nam, kaj si mislite o njem na našem forumu na www.pathsofpossession.com. Horns to the sky.