MATJAŽ: Včeraj je intervju odpadel, ker ste imeli vaje. Se pripravljate na turnejo ali kar tako vadite?

TORMENTOR: Ne, ta vikend imamo release party za nov album. Naš kitarist je bil zadnja dva tedna na počitnicah, domov je prišel prej kot smo pričakovali in zato je rekel, da moramo malo povaditi. Ah, ok, naj mu bo, he, he, he.

MATJAŽ: Kako pa drugače vadite, redno ali le pred koncerti in snemanjem?

TORMENTOR: Vadimo redno, dvakrat tedensko. Enkrat s pevcem in enkrat brez njega, ker živi sto kilometrov stran od nas. Vadimo pa dvakrat, ja.

MATJAŽ: Da ostanete v formi.

TORMENTOR: Ja, da ničesar ne pozabimo, he, he, he.

MATJAŽ: Naslednji teden izide vaš novi album Angelwhore. Mislim, da s tem albumom ostajate zvesti sami sebi, svojega stila ne spreminjate, kako ti vidiš ta album?

TORMENTOR: Mi nismo eden izmed tistih bandov, ki so znani po tem, da v svojo glasbo vnašajo spremembe, eksperimentirajo. Mi igramo glasbo, ki jo imamo radi. Ne želimo poizkušati igrati nekaj drugega, zato da bi zaslužili denar ali kaj podobnega. Mi pridemo v prostor za vaje, napišemo nove pesmi in takrat, ko lahko na pesem headbangamo, ko jo posnamemo, potem je to dobra pesem. Vse pesmi, ki jih napišemo, pridejo direktno iz naših src, svojega stila nočemo spreminjati.

MATJAŽ: Pesmi potem delate skupaj?

TORMENTOR: Material začnemo pisati skupaj v prostoru za vaje. Večinoma začnemo iz kitarskega riffa, potem pridejo bobni, bass in vokali. Če je vse ok in če so nam pesmi všeč, najamemo studio in jih posnamemo. V studiu najprej jaz odigram bobne s pilotskimi kitarami, potem pa vsak odigra svoje.

MATJAŽ: Najbolj pomembno pa je, da lahko potem vsi headbangate.

TORMENTOR: Seveda, to je najpomembnejša stvar, he, he, he.

MATJAŽ: S tem albumom ste zamenjali založbo, prišli ste k Metal Blade. Pred prejšnjim albumom ste dejali, da ste dobili nekaj ponudb od večjih založb, a da želite ostati pri Iron Pegasus, ker je majhna underground založba. Zakaj ta odločitev?

TORMENTOR: Takrat smo dobili ponudbo od Nuclear Blast in za band, kot je Desaster, je to obupna založba, ker ne moreš uveljaviti svojega glasu. Mi pa smo band, ki potrebuje veliko svobode, da normalno deluje. Od Metal Blade fantov smo dobili odlično pogodbo in ta ni nič drugačna od tiste, ki smo jo imeli z Iron Pegasus. Denarja ne dobimo ne več, ne manj, imamo enake pravice, svobodo. Imamo vse pravice za merchandise, pri Iron Pegasus bo izšla LP verzija albuma. Najpomembnejša stvar, zaradi katere smo se odločili zamenjati založbo je ta, da smo se že malo naveličali igranja v Nemčiji. V zadnjih petih, šestih letih smo skoraj vsak vikend igrali koncerte v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Čas je bil za majhno spremembo, da bi dobili priložnost za več igranja izven Nemčije. Po drugi strani pa enako velja za občinstvo. Če vsake pol leta vidijo Desaster igrati v istem klubu, na istem odru, mogoče le z drugimi skladbami, vseeno postane dolgočasno, tako za njih kot za nas.

MATJAŽ: No, dvakrat pa ste prišli tudi že v Slovenijo.

TORMENTOR: Ja, he, he.

MATJAŽ: Mislite, da se bo vaš položaj, oziroma status na sceni s prehodom na Metal Blade kaj spremenil, mislite, da boste postali večji band?

TORMENTOR: Ne, mi nočemo postati velik band. Mi si nikoli nismo želeli tega, da bi ljudje dobili občutek, da nas morajo pod nujno slišati. Če je ljudem všeč naša glasba, potem je ok, če jim ni všeč, je ni treba poslušati. To smo tudi povedali založbi, da nočemo vseskozi igrati, da bi postali nek znan, velik band. Še vedno smo metal fani in fantje, ki imamo redne službe. Da smo lahko v bandu nam veliko pomeni. Nekateri metal fani nas poznajo in to je super, na koncertih lahko srečamo veliko ljudi. Ne maramo pa tudi tega rock star odnosa.

MATJAŽ: Čutite, da ste še del undergrounda, misliš, da underground še obstaja?

TORMENTOR: Vsak si po svoje predstavlja, kaj je underground. Sam osebno mislim, da so v undergroundu tisti bandi, ki ne igrajo glasbe za denar. Če delaš glasbo, da lahko živiš od nje, potem moraš spremeniti nekatere stvari. To pa ni primer pri nas. Kot sem že rekel, imamo redne službe, za denar pri glasbi nam je skoraj vseeno. No, seveda vsak potrebuje denar, vendar mi dobimo denar od službe, glasbo ustvarjamo za svoje veselje, da lahko malo potujemo naokrog. Ne vem, kje se underground začne in konča. Za nekatere ljudi nisi več del undergrounda, če prodajaš svoje demo posnetke. Mi nikoli nismo želeli biti sledilci v sceni, vedno smo delali tisto, kar nam je bilo všeč in nismo se ozirali naokoli. In če nam kdo reče, da nismo več del undergrounda, mu ne nasprotujem. Če on misli tako, naj misli, sam pri sebi pa mislim tisto, kar sem ti prej povedal. Vsak ima svoj pogled na to, ali smo underground band, ali ne.

MATJAŽ: Prej si dejal, da bo pri Iron Pegasus izšla LP verzija Angelwhore. Kako pomembno je za vas, da lahko izdajate tudi LPje? Verjetno ste fani LPjev.

TORMENTOR: Seveda smo. Do sedaj še nobena naša izdaja ni bila taka, da ne bi bila tudi na LPju ali kaseti. Kmalu bomo izdali split CD z Japonci Sabbat, a tipu, ki bo to izdal, smo že rekli, naj izda tudi kaseto, da bomo lahko ponudili izdajo tudi v tej obliki. Vinyli so za nas zelo pomembni, vsi v bandu smo pravi lovci na vinyle, zame je še vedno najpomembnejše, da lahko album poslušam na vinylu, kajti zvok je veliko boljši kot na CDju.

MATJAŽ: Pa iščeš stare izdaje ali tudi nove? Če album izda band, ki ti je všeč, kupiš CD ali LP?

TORMENTOR: Če mi je band všeč, kupim oboje, he, he. Na primer, pred dvema letoma smo bili v Braziliji in tam skoraj več ne prodajajo LPjev. Ne vem zakaj, verjetno je veliko ceneje izdati CD kot LP in tam nimajo dosti denarja. Tu v Nemčiji pa bandi še vedno izdajajo LPje, jaz pa to potrebujem. Na release partyju igramo skupaj z Nizozemci Pentacle in tudi oni izdajajo nov album kot CD in LP, tako da bom takoj tekel v trgovino in ga kupil.

MATJAŽ: Misliš, da ti ne bodo dali svoje kopije novega albuma?

TORMENTOR: No, zamenjali bomo, oni nam bodo dali njihov album, mi pa njim svojega, he, he, he.

MATJAŽ: V Braziliji ste takrat posneli live album LP/CD/DVD. Pa je izšel samo v Braziliji?

TORMENTOR: Uradno je izšel samo v Braziliji, mislim pa da ga lahko kupiš tu v Nemčiji preko underground mailorderjev in pa preko nas.

MATJAŽ: Vaša glasba je kombinacija zgodnjega black in thrash metala, bandov kot Possessed, Venom, Kreator, Sodom itd. So to tudi vaši največji vplivi?

TORMENTOR: Najprej moram povedati, da ima vsak v bandu rad te vplive. V našo glasbo skoraj moramo vključiti te vplive, mislim pa, da najpomembnejši vplivi za nas ostajajo Slayer, Venom, Hellhamer, Celtic Frost, Razor in podobno. To sa najpomembnejši bandi za Desaster, poleg tega pa tudi nekateri novejši bandi, kot na primer prvi albumi Darkthrone.

MATJAŽ: Kako ti je recimo všeč glasba Slayer in Kreator, ki jo igrajo danes?

TORMENTOR: To pa sploh ni lahko vprašanje, he, he. Na primer, zadnji albumi Slayer so včasih dolgočasni. Če jih primerjaš z njihovimi prvimi, je med njimi velika razlika. Za Kreator pa moram reči, da mi je zares všeč njihov tako imenovani come back album Violent Revolution. Je res odličen, kajti spominja me na čase Extreme Aggression, ki je en moj njihovih najljubših albumov. Enemy Of God je dober album, vendar na njem ni pravih hitov, za Violent Revolution se mi zdi, da ima več takšnih pesmi, kjer lahko headbangaš in poješ zraven, he, he, he.

MATJAŽ: A če pogledamo te bande, ti vseeno poizkušajo narediti nekaj, kar do sedaj še niso. Pri Desaster pa se to verjetno ne bo zgodilo?

TORMENTOR: Ne, mi smo metalheadi in igramo izključno glasbo, ki nam je všeč, speed, thrash, black, death, kaj pa vem, vse to skupaj. Na primer, danes vsi ti metalcore ali nu-metal bandi, o, kako sovražim to ime. To je totalno dolgočasno sranje, nima ničesar, resnično ničesat opraviti s heavy metalom. Na odru stojijo ljudje, ki nosijo hardcore oblačila in igrajo Slayer riffe. To ni tisto, kar sprejemam, he, he.

MATJAŽ: Si želiš, da bi bilo danes na sceni več bandov kot Desaster?

TORMENTOR: Oh, še veliko bandov je danes, ki igrajo fantastično in tudi drugačno glasbo kot mi, gre pa za podoben feeling. Sam sem velik fan Ircev Primordial. Potem so tu Destroyer 666, ki so hitrejši od nas, a gre za odličen band z veliko emocij v glasbi. Obstaja veliko bandov, ki ne igrajo enake glasbe kot mi, a to je vseeno, najbolj pomemben je pristop, odnos.

MATJAŽ: Kot si že dejal na začetku, si želite več igrati v tujini. Do sedaj ste večinoma igrali turneje v manjših klubih z manjšimi bandi. Vas lahko mogoče pričakujemo na kakšni velji turneji?

TORMENTOR: Ne, mislim, da ne. Pred leti smo imeli večjo turnejo s Holy Moses, kjer smo odigrali več kot dvajset koncertov. Zatem smo se pogovorili in prišli do zaključka, da to ni stvar za nas, da bi igrali tako dolgo turnejo in da bi bili na odru vsak večer. Iti na oder mora biti nekaj posebnega, prisoten mora biti pravi občutek. In ko igraš večer za večerom, to sicer ne postane dolgočasno, ampak nekaj čisto običajnega, to pa ni tisto, kar si mi želimo. Seveda bomo šli na turnejo, če hočeš igrati v tujini, moraš iti na turnejo. A to ne bodo turneje, daljše od enega tedna. Kar pa se tiče igranja na turneji z velikimi bandi, je stvar naslednja. Danes so samo še te ogromne turneje s štirimi velikimi in štirimi manjšimi bandi, dvema predskupinama, ki potem skupaj potujejo po Evropi. Sam nikoli še nisem obiskal takega koncerta, kajti ni mi všeč, če band igra samo dvajest minut, headliner pa slabo uro. Ne želim si igrati na takih koncertih in nočem, da metal manijaki vidijo Desaster igrati dvajset minut. Bolje je iti na turnejo z manj bandi, igrati nekoliko dlje in imeti več časa za pogovore s fani, prijatelji, se zabavati, piti pivo.

MATJAŽ: Vaš pristop na odru se potem ne razlikuje, če igrate pred le dvajsetimi ali pred dva tisoč ljudmi?

TORMENTOR: Ne, za nas je vseeno, ali igramo pred desetimi ali pred petstotimi. Za nas je najpomembneje, da headbangajo na našo glasbo in da je dobro vzdušje tako na kot pod odrom. Ni važno, če je le deset ljudi.

MATJAŽ: Ko vidiš fane headbangati, ko je vzdušje pravo, ti to da dodaten adrenalin?

TORMENTOR: To je kot orgazem, he, he, he, he. Res, na zadnji turneji smo igrali v Srbiji in tam je bilo fantastično. Ko smo začeli igrati, so ljudje začeli peti melodije, besedila in to je res bilo kot orgazem, bilo je čudovito. To so stvari, ki jih nikoli ne pozabiš.

MATJAŽ: Kako pa je kaj s festivali? Vas lahko še kdaj pričakujemo v Wacknu, ali se bolje počutite na festivalih kot Fuck The Commerce ali Up From The Ground?

TORMENTOR: Sam nisem več fan Wacken Open Air festivala, ker se je preveč skomercializiral. Zame je to le še tovarna, ki ustvarja denar, od leta 2002 ga ne obiskujem več. Leta 2001 smo igrali tam z Desaster, leta 2002 pa z Metalucifer in imel sem priložnost videti, kaj se dogaja v ozadju festivala in včasih se dogajajo zelo umazane stvari. Veliki bandi dobijo vse, kar si želijo, majhni bandi pa dobimo 100 EUR in potem naj pridemo domov, kakor vemo in znamo. To ni moja stvar, raje imam manjše festivale. Zadnjič smo bili s punco in švedskimi prijatelji na Party.San.Open Air festivalu kot obiskovalci in to je res odličen festival.

MATJAŽ: Torej je tvoja punca tudi metalka?

TORMENTOR: Seveda je, he, he. Kot sem že rekel, sam sem metal fan in še vedno se želim dobivati s starimi prijatelji in z ljudmi, ki jih še nikoli nisem videl. Res je zabavno, ko se ga napiješ z vsemi mogočimi ljudmi.

MATJAŽ: Ali dosti obiskuješ koncerte in festivale, kjer vi ne igrate?

TORMENTOR: Problem je v tem, da imamo vsi službe, tako da nam poleg banda ne ostane veliko prostega časa. Če pa je priložnost, je seveda ne zamudimo.

MATJAŽ: To bi bilo vse z moje strani, zadnja beseda naj bo tvoja.

TORMENTOR: Hvala za intervju, upam, da se še vrnemo v Slovenijo. Letos smo igrali v Novi Gorici in bilo je zabavno. Mislim pa, da je bilo tam več Italijanov kot Slovencev, he, he. Kako to? Nič za to, odlično bi se bilo spet vrniti. »Keep the flame burning,« to rečem vedno.