AJDA:
Pozdravljen Ville, kako si?

VILLE:
Ah, nekoliko utrujen. Kako si ti?

AJDA:
Tudi utrujena.

VILLE:
Dolg dan?

AJDA:
V bistvu dolga noč, nisem veliko spala.

VILLE:
Ok, jaz to počnem že devet dni in res te izčrpa.

AJDA:
Da bo hitro mimo in čim manj boleče: zakaj ste se odločili zaključiti s Sentenced?

VILLE:
O tem smo razmišljali in se pogovarjali približno leto in pol, skoraj dve. Odločitev ni bila lahka, dokončno smo do nje prišli lani poleti. Razlogi so, vsaj zame osebno, da je čas, ki sem ga moral preživeti ločeno od družine in mojih dveh sinov nekaj, česar osebno ne morem več žrtvovati. Večina nas je poročenih in imamo otroke, tako da to lahko razumeš. Pa tudi druge stvari, ki se vrtijo okoli glasbe, na primer to kakršnokoli že rock 'n' roll življenje, ki je, vsaj meni, povzročilo več problemov kot dobrih stvari. Tako da nam to ni bilo všeč. Vseeno pa moram poudariti, da ta odločitev nima nič opraviti z glasbo, gre za druge stvari.

AJDA:
Kakšne so bile reakcije založbe, ko ste jim prvič povedali?

VILLE:
V bistvu nisem z nikomer od tam govoril osebno, čeprav imamo tam veliko prijateljev in založbi lahko zaupamo. Očitno pa je, da so bili razočarani, saj smo eden njihovih glavnih bandov in končalo se bo dolgo delovno razmerje. Ampak potem, ko smo jim razložili razloge za to odločitev, so nas podprli in na svoj način v grob nosijo krsto Sentenced.

AJDA:
The Funeral Album izide konec maja. Odločitev, da prenehate ste sprejeli pred snemanjem. Ste hoteli namenoma narediti nekaj posebnega ali le naslednji album?

VILLE:
Vse skupaj smo hoteli končati na eleganten in spoštljiv način, za katerega čutimo, da ustreza bandu. Nismo hoteli le izginiti po The Cold White Light. Je nekaj, kar smo morali narediti, a je še vedno prišlo naravno. In čeprav se občuti žalost, smo lahko na album popolnoma ponosni in zadovoljni, da bomo zaključili na tak način.

AJDA:
Ste morda pogledali nazaj, prejšnje albume, da bi naredili nekaj, česar še niste?

VILLE:
Ne, ne gledamo nazaj, ko poskušamo ustvariti novo glasbo. Vedno skušamo najti nekaj novega v načinu, kako se bomo izrazili. A kot sem rekel, je kot korak naprej vse do konca.

AJDA:
Tudi če ne bi vedeli, da je to poslovilni Sentenced album, vse pesmi izražajo konec, minevanje, odhajanje in sporočilo bi bilo jasno: slovo, nič več.

VILLE:
Ja in težko se spuščam globlje v besedila, ker je večino napisal Sami Lopakka. Vendar kot jaz čutim ob njih… Kot si rekla, je v vsaki pesmi čutiti končnost in bolj ali manj se dotikajo konca tega banda, stvari, ki smo jih doživeli in ki jih je v vseh teh letih doživel Sami. Na nek način pa čutim in vidim, da so bolj osebne kot kdajkoli.

AJDA:
V vaši glasbi je bila vedno prisotna določena količina humorja, ironije, sarkazma. Kaj pa ta album, je morda bolj resen?

VILLE:
Na nek način je, še vedno pa je prisoten črn humor in nekaj ironije. Zame je, ker je bolj oseben, tudi bolj resen.

AJDA:
Ko se v življenju spopadaš z izgubo, obupom, razočaranjem, je po tvojem mnenju bolje poskusiti aktivno preboleti in predelati te stvari, ali se prepustiti in videti, kaj se bo zgodilo?

VILLE:
Ne vem, sam sem bolj oseba, ki se prepusti, tako da le poskušam preživeti v tem življenju, he, he, he.

AJDA:
Če lahko primerjaš The Funeral Album s prejšnjim, kaj so glavne razlike, uporabili ste namreč veliko različnih elementov.

VILLE:
Ja, smo. Vendar The Funeral Album pomeni nekaj takega, da se mi ga ne zdi prav primerjati s prejšnjimi. Čeprav je korak naprej, je to še vedno konec, tako da ga nočem primerjati z drugimi.

AJDA:
Ok. Lahko morda potem izpostaviš kakšno posebno pesem ali element na njem?

VILLE:
Na albumu ni neke določene pesmi, vendar mi najtežje občutke, emocionalno in psihično, ustvari zadnja, The End Of The Road. Vedno jo težko poslušam.

AJDA:
Strinjam se, The End Of The Road je najbolj pretresljiva, emocionalna, z največ občutji konca.

VILLE:
Ja. Verjetno jo mi kot člani banda doživljamo še na drugačen način kot ljudje zunaj banda, vseeno pa si očitno delimo nekaj tega.

AJDA:
Vam je pri tem albumu kakorkoli pomembno, kako uspešen bo, imate kakršnakoli pričakovanja?

VILLE:
Ne, v resnici ni prav nič pomembno. Veselimo se zadnjih koncertov in reakcij, kako čustveno bo, ni pa nam pomembno, kako dobro se bo album prodajal.

AJDA:
Zadnje koncerte boste odigrali na poletni festivalih, bo poleg teh še kakšen drug nastop?

VILLE:
Mislim, da bomo nastopili le na festivalih. Vem, da je sedaj potrjenih osem ali devet nastopov. Ker album še ni izšel je možno, da bo še kakšen, ne vem pa, koliko bo vseh.

AJDA:
Pripravljate za te koncerte kaj posebnega?

VILLE:
Mislim, da so že nekaj posebnega, ker vsi vedo, da so to naši zadnji koncerti. Kot band se tega zavedamo in na vsakem bomo dali vse od sebe, upamo, da tudi občinstvo.

AJDA:
Je kakšna Sentenced pesem, ki jo najraje odpoješ v živo?

VILLE:
Zelo všeč mi je No One There.

AJDA:
Kakšen poseben razlog?

VILLE:
Ne, le odnese me nekam za tistih pet minut.

AJDA:
Še malo črnega humorja. Katero pesemi bi si izbral za svoj pogreb?

VILLE:
Nič od Sentenced, ker sem si pesem izbral že pred leti. To bo Angel Of Death od Slayer. Vedno sem bil črna ovca v družini, pri mojih sorodnikih, in ko bodo prišli žalovat za mano, prekleti hinavci, bo to moj način, da jim izza groba rečem, da se lahko jebejo.

AJDA:
Katere stvari boš pogrešal, ko končate?

VILLE:
Tiste majhne stvari, na primer, ko prvič poslušamo ravno posnet nov album, pred vsem ostalimi. Še nekaj drugih stvari, ki smo jih doživeli skupaj in posamezno. Zdaj še težko govorim o tem, ker še ni konec, tako da bom čez dve leti morda lahko res pogledal nazaj in izpostavil nekaj dogodkov, ko bom imel več časa za razmislek. Ampak ja, veliko je dobrih stvari.

AJDA:
Imate DVD z zadnjih koncertov še vedno v načrtu?

VILLE:
Ja, posneli ga bomo na res zadnjem koncertu, ki ga bomo odigrali v domačem mestu Oulu, na severu Finske. Vemo, da veliko ljudi ne bo moglo priti na koncert, tako da ga bodo lahko videli na DVDju. Poleg tega bodo na njem še vsi naši videoposot, dva bomo posneli za zadnji album, imamo tudi veliko materiala, ki smo ga posneli z zasbenimi kamerami in tudi to bo na DVDju, da bo res nekaj posebnega.

AJDA:
Vsak konec je tudi nov začetek. Kaj se bo začelo za vsakega od vas?

VILLE:
Preprosto bom užival družinsko življenje in očetovstvo, vzel si bom dolg odmor od glasbe.

AJDA:
Kaj pa ostali?

VILLE:
Mislim, da imajo podobne načrte, he, he.

AJDA:
Si lahko predstavljaš, da bi enkrat v prihodnosti zopet delal s kakšnim članom Sentenced, v drugem bandu ali projektu?

VILLE:
Mislim, da se to ne bo zgodilo, saj končujemo to veliko poglavje in verjetno bi nam bilo čudno, če bi delali pod drugim imenom ali kaj podobnega. Ne bi bilo več enako. Mislim, da bomo tudi to pokopali s Sentenced. Vendar ne naših prijateljstev, nisem mislil tega, ne, ne, ne.

AJDA:
To je najpomembnejše.

VILLE:
Pokopali bomo Sentenced, prijateljstva pa ne bodo razpadla.

AJDA:
Boš nadaljeval s Poisonblack ali kakšnim drugim projektom?

VILLE:
Izšel bo še en, drugi album Poisonblack, mislim, da oktobra. Zame se bo torej koncertiranje nadaljevalo še kakšno leto, potem pa sledi dolgo, dolgo spanje.

AJDA:
Zaslužiš si, he, he.

VILLE:
Res, he, he.

AJDA:
Zadnje besede so tvoje.

VILLE:
Čudovito je videti, da je ta band toliko pomenil ogromno ljudem. Dobili smo veliko pisem in e-mailov od vsepovsod, bilo je res čustveno brati in videti, da ljudem ni vseeno in da z nami, na svoj način delijo to izkušnjo. Radi bi se vsem zahvalili in vsem zaželeli dobro življenje. In pridružite se pogrebu, naj bo nekaj posebnega.