MATJAŽ: Zaradi izida novega albuma avgusta si to poletje verjetno zelo zaposlen. Ob taki vročini bi se prilegle kakšne počitnice, jih bo kaj?

AXEL: Nič počitnic ne bo, sedaj sem zelo zaposlen s promocijo, intervjuji, he, he.

MATJAŽ: Kmalu te čaka nastop v Bolgariji. Si tudi tam ne boš vzel kakšnega prostega dne?

AXEL: Ne, na žalost ne. Ko se vrnem, se moram začeti posvečati evropski turneji, ki se začne septembra. Trenutno se posvečamo vajam za nastop v Bolgariji, kjer bomo igrali samo star material, še nič novega, za Mystica turnejo pa se bomo začeli pripravljati potem. Čaka me pa še nekaj intervjujev, zato res nimam časa za počitnice. Žena me bo ubila, a kaj naj naredim, he, he, he.

MATJAŽ: V Bolgariji pa si letos že bil, ne?

AXEL: Konec junija smo bili tam s Scorpions, a koncert je bil odpovedan. Lilo je kot iz škafa, bila je huda nevihta, nad prizoriščem so švigale strele, zato so se organizatorji odločili, da bi bilo prenevarno in odpovedali koncert. Potem smo šli s Scorpions skupaj ven na večerjo in imeli smo se super.

MATJAŽ: Album Mystica izide konec avgusta. Kaj je tako mističnega na njem?

AXEL: Album je nadaljevanje zgodbe, ki se vleče že nekaj albumov. Na naslovnici lahko vidiš pet vitezov. Njihova zgodba se je začela na albumu Oceans Of Time, prepotovali so ocean časa in prispeli na določeno mesto, kjer so bili povabljeni na ples v maskah (album Masquarade Ball). Tam so odprli vrata zgradbe, vstopili in ugotovili, da je hudič nastavil past in spremenijo se v kamen, kar je vidno na naslovnici Shadow Zone. Na Kings And Queens lahko vidiš teh pet vitezov, kako pridejo ven iz gradu lobanje, ki v rokah držijo krono. Sedaj pa se vračajo na prostor, od koder so prišli in na Mystici jim neke temačne sile poizkušajo preprečiti vrnitev nazaj.

MATJAŽ: A jim ne uspe?

AXEL: Ne, vseskozi poizkušajo, a jim ne uspe, he, he. V pesmi Fly To The Moon je verz “all ships are burning”. Nahajajo se sredi oceana na goreči ladji in želijo si, da bi poleteli k luni, da bi pobegnili iz tam.

MATJAŽ: Imaš v glavi že predstavo o nadaljevanju tega koncepta?

AXEL: Ne, nimam še. Definitivno pa se bo zgodba nadaljevala. Mogoče bom potreboval še enajst, petnajst albumov, da bom prišel do njenega konca, he, he, he.

MATJAŽ: Teh pet vitezov je torej močnejših od Harryja Potterja?

AXEL: Definitivno. A tudi te temačne sile so močnejše od čarovnikov pri Harryju. Kaj pa vem, he, he.

MATJAŽ: Na albumu niso samo pesmi o teh vitezih. No Chance To Live govori o bioloških testih na živalih. Kako to, da si se odločil lotiti te teme?

AXEL: Obožujem živali in imel sem priložnost videti te majhne živali, kako živijo v kletkah, nad čemer sem bil zelo šokiran. Mislim, da je bil čas, da napišem pesem o tem. Nikomur ni ravno mar in nihče nič ne ve o tem in to me kar malo žalosti. Upajmo, da se bo to testiranje nekega dne končalo.

MATJAŽ: Kje ti vidiš rešitev tega problema?

AXEL: Morajo najti kakšne druge načine. Za testiranje zdravil bi se sigurno lahko našla kakšna drugačna pot. Te živali ne morejo govoriti, pisati, ne morejo izraziti svojih čustev in to je slabo.

MATJAŽ: Pa imaš kaj živali doma?

AXEL: Žena jih ima, dva mačka, enega konja, dva zajca, kupila bova pa še psa, he, he.

MATJAŽ: Pesem Rock The Nation govori o življenju rock glasbenika?

AXEL: Tako je. Opisuje razmišljanje rock glasbenika po končanem koncertu in ko potem premišljuje o njem. Ko si na avtobusu, se pelješ proti drugemu mestu, premišljuješ o odigranem koncertu, kaj se je vse dogajalo, obenem pa se že pripravljaš na nov koncert in ti adrenalin spet požene kri po žilah. O tem govori ta pesem.

MATJAŽ: Ko si sam na turneji, po koncertih dosti premišljuješ o odigranem?

AXEL: Ja, med seboj se veliko pogovarjamo o tem. Kaj je šlo narobe, kaj ne, ali je bil koncert odličen, dober ali mogoče slab. Tudi to se zgodi vsake toliko časa. O tem pogosto diskutiramo na avtobusu in na koncu vedno ugotovimo, da smo perfektni in temu nazdravimo he, he, he.

MATJAŽ: Vaša zasedba je zelo stabilna, tako da morate res imeti slab dan, da odigrate slabo?

AXEL: Včasih se vseeno zgodi. Na primer, ko smo lani igrali na Bang Your Head festivalu v Nemčiji, je začelo deževati in preden smo šli na oder, je del opreme odpovedal. Sam nisem mogel uporabljati wah – wah pedala, ker se je pokvaril. Med skladbo bi ga moral uporabiti, a ga nisem mogel in od sebe seveda ni potem dal ničesar. To me je zelo razjezilo in zame je bil to slab nastop, ker vse ni potekalo tako kot bi moralo. Klaviaturist Ferdy je tudi imel nekaj problemov, ena izmed klaviatur ni delovala, ker je bila zmočena. A tudi to se dogaja in to moraš vzeti kot dek posla.

MATJAŽ: A to so bolj težave tehnične narave, ne zadevajo vašega znanja.

AXEL: Ja, ampak saj ponavadi gre vse v redu in na odru se zelo zabavamo. Včasih tudi ne igramo odlično, včasih igramo ok, ne slabo, a lahko bi bolje. A to se dogaja vsakemu bandu.

MATJAŽ: Seveda. Ko sva govorila ob prejšnjem albumu si dejal, da je Kings Ang Queens tvoj najboljši album. Kaj boš rekel sedaj za Mystico?

AXEL: Seveda je boljši, he, he, he, he, kaj drugega pa naj bi rekel. Tokrat sem imel za pisanje pesmi na razpolago več časa, nekaj mesecev več kot ponavadi. Mislim, da je album bolj odrasel kot prejšnji. Kings And Queens mi je zelo všeč, tudi Oceans Of Time, a Mystica je zelo blizu 100% popolnemu albumu, ki ga želim nekoč posneti.

MATJAŽ: Malo prostora imaš torej še za prihodnost?

AXEL: Mah, naslednji album bo seveda še boljši od tega, vedno bo tako, he, he, he.

MATJAŽ: Zvok se zdi močnejši kot na prejšnjih albumih, je to tudi zasluga Charlieja Bauerfeinda?

AXEL: Ja, le da on ni produciral albuma, on je le opravljal delo tehnika. Včasih opravlja delo soproducenta, a jaz sem tisti, ki je odgovoren za vse, je pa opravil odlično delo kot tehnik. Jaz sem tisti, ki udobno sedi na kavču in govori, kdaj je kaj dovolj dobro, he, he, he. Tokrat smo eksperimentirali z zvoki bobnov, kar se nam je odlično izšlo. Poleg tega smo se malo poigrali z zvokom ritem kitar. Sedaj ritem kitare zvenijo bolj kompaktno kot na prejšnjem albumu. Zvok Mystice mi je definitivno bolj všeč od prejšnjega albuma.

MATJAŽ: Vidiš še kakšno razliko med tema albumoma?

AXEL: Naslov in naslovnica sta drugačna, ostale je vse isto, he, he, he.

MATJAŽ: Pa tudi pri naslovnici že na daleč opaziš, da gre za vaš album.

AXEL: Seveda, tako mora biti. Vsi moji albumi se med seboj ne razlikujejo kaj dosti. Tako glasbo pač ustvarjam in kakšno spreminjanje nima smisla. Če bi na naslovnico dal sliko psa ali kače recimo, bi vsi samo pisano gledali. Kaj takega bi imelo smisel na začetku kariere, zdaj ne več.

MATJAŽ: Prej sva govorila, da pišeš tako fantazijske kot skladbe o resničnem življenju. Ko pišeš te pesmi, moraš biti v posebnem razpoloženju, ko se lotiš prvih ali drugih?

AXEL: Ko zbiram glasbene ideje ni pomembno, v kakšnem razpoloženju sem. Včasih potrebujem več mesecev, da zberem vse te ideje. Ko pišem skladbo, si vedno najprej izberem naslov zanjo. Pri Rock The Nation recimo, ko sem dobil melodijo sem vedel, da bo tej skladbi naslov Rock The Nation. Ko vse skladbe obdelam z glasbenega vidika, se začnem osredotočati na besedila. Ni pa pomembno v kakšnem razpoloženju sem, ker se takrat lahko vedno vživim v to skladbo, to mi ne predstavlja nikakršnega problema.

MATJAŽ: Se pri pripravi albuma včasih obrneš za kak nasvet na ostale člane ali čisto vse narediš sam?

AXEL: Nikoli. Ko pišem glasbo, nisem v kontaktu z ostalimi člani banda. Včasih pa se dogaja. Recimo pri instrumentalu, ki smo ga naredili za ta album, Haunted Castle Serenade. V njo sem vključil dve melodiji klasične glasbe in nisem bil prepričan, če je kaj takega že napisal kakšen znan pisec klasične glasbe. Zato sem poklical klaviaturista Ferdyja, mu zaigral melodijo in ga vprašal, če mu je to že od kje poznano. Poslušal je in ni mu bilo. Ker pa on res pozna vse možno, sem mu lahko zaupal. Rekel sem mu, da sem ravno napisal to in bil je zelo navdušen. Včasih moram za kakšno melodijo vprašati koga, če mu je poznana ali ne, ker vedno nisem čisto prepričan.

MATJAŽ: V zadnjem mesecu si na svoji spletni strani objavljal krajše odlomke skladb z novega albuma. Kako to, da si se odločil za to potezo?

AXEL: Mislim, da je odlično, da lahko vsi ljudje slišijo krajše odlomke novih skladb, da dobijo predstavo o tem, kakšen bo album. Imam veliko fanov, ki mene ali management sprašujejo o novem albumu. Sigurno bo v istem stilu, a šlo bo za druge skladbe. Zato je super, da ljudje lahko izvedo, kakšen bo album. Druga stvar pa je, da mogoče pozna moje ime, ne pozna pa moje glasbe. In ko taka oseba pride na mojo spletno stran je zelo dobro, da sliši mojo glasbo in vidi, če mu je všeč ali ne.

MATJAŽ: Poleg tega imaš na strani objavljene tablature za kitare, ki so jih prispevali tvoji fani, ne ti. Ti sam jih nočeš objavljati?

AXEL: Ne, ker enostavno nimam časa za kaj takega. Kje naj bi sploh začel? Če bi želel objaviti vse moje skladbe, v naslednjih dvanajstih mesecih ne bi počel ničesar drugega.

MATJAŽ: Si mogoče kdaj pregledal te tablature?

AXEL: Ne nisem, ker nisem imel časa. Si mogoče našel kakšne napake ali zakaj sprašuješ, he, he?

MATJAŽ: Ne, ne nisem kitarist, kar tako vprašam, he, he. Kot eden največjih nemških metal kitaristov si mogoče razmišljal, da bi se kdaj lotil projekta v stilu G3? Recimo, da bi to naredil skupaj s še dvema nemškima kitaristoma?

AXEL: To bi se lahko naredilo na dva načina, misliš z vokalom ali le instrumentalno?

MATJAŽ: Instrumentalno.

AXEL: Le instrumentalno? Tega ne bi naredil. Zame bi bilo predolgočasno in ne bi imelo smisla. Ko poslušam instrumentalni kitarski CD, se po petnajstih minutah začnem dolgočasiti, to zame ni nič posebnega. Po drugi strani bi mogoče lahko bilo, da bi se recimo z Michaelom Schenkerjem in Uli Jon Rothom odpravili na skupno turnejo. Vsak od nas bi ime uro programa in to bi mi bilo zelo všeč. A z vokali, samo s kitarami ne bi bilo kul. V redu bi mogoče bilo, če bi skupaj naredili kak jam, to bi naredil, dve, tri uri instrumentalne glasbe pa bi bile zame predolgočasne.

MATJAŽ: Po izidu greš na turnejo z Vengeance. Si pri izbiri predskupine za turnejo tudi ti imel glavno besedo?

AXEL: Ja, tudi tu sem imel glavno besedo, he, he. Ponavadi se moja koncertna agencija dogovarja za turneje. Mesece pred načrtovano turnejo po založbah pošlje maile, da se Axel Rudi Pell takrat in takrat odpravljajo na turnejo in če katerega od bandov zanima mesto predskupine na tej turneji, naj se javi. Nekaj takega napišejo, takrat nimam sam še nič zraven. Potem ponudbe prihajajo, ponudb je res veliko, na koncu pa jaz skupaj s koncertno agencijo izberem ta band. Če oni rečejo, da imajo za kak band slab občutek, potem jih upoštevam. Ko so vprašali za Vengeance, mi je bila ideja zelo všeč.

MATJAŽ: Ti je všeč njihov novi album?

AXEL: Nisem ga še slišal. Poznam pa jih že od dolgo časa, poznam njihove stare albume, a rekli so mi, da je tudi novi album zelo dober, zato sem se seveda strinjal.

MATJAŽ: Po vsakem albumu se odpraviš na headlinersko turnejo. Turneja, na kateri bi imel mesto predskupine večjemu bandu pa te ne zanima?

AXEL: Seveda me. Na začetku leta smo imeli priložnost igrati skupaj z Deep Purple in Alice Cooper, a žal nismo mogli, ker vokalist Johnny ni imel časa za tritedensko turnejo. Mogoče kdaj v prihodnje, kdo ve.

MATJAŽ: Igrati z Deep Purple bi ti verjeno veliko pomenilo?

AXEL: Seveda, to je eden mojih najljubših bandov.

MATJAŽ: En koncert tvoje turneje v Bochumu je že razprodan.

AXEL: Tako je, še nekaj pa jih je zelo blizu temu. Upam, da bo turneja odlična.