MATJAŽ: Se je v Nemčiji življenje sedaj po končanem svetovnem prvenstvu v nogometu že normaliziralo? Kaj ste Blind Guardian počeli med prvenstvom?

FREDERIK: Upam, da se je, he, he. Hansi in Andre sta bila zaposlena s promocijskimi aktivnostmi za nov album po celem svetu, obiskala sta veliko držav. Sam sem bil bolj ali manj doma, pripravljal sem se za prihajajočo turnejo.

MATJAŽ: Torej nisi cele dneve presedel pred televizijo?

FREDERIK: Ne, ne, gledal sem nekaj tekam, drugače pa me nogomet ne zanima preveč. Obstajamo tudi taki Nemci, he, he.

MATJAŽ: A Twist In The Myth je tvoj prvi album z Blind Guardian. Verjetno na ta izid sedaj gledaš in ga pričakuješ precej drugače od izidov njihovih prejšnjih albumov?

FREDERIK: Seveda. Zelo me zanima, kako bodo fani sprejeli album in seveda moje igranje, ker gre za moj prvi Blind Guardian album. V preteklosti sem bil vedno zelo vznemirjen pred vsakim Blind Guardian izidom, tako da to ni nič novega zame, he, he. Definitvno pa je nekaj drugega, če dobiš priložnost izdati album s svojim najljubšim bandom. To je zame velika čast.

MATJAŽ: Blind Guardian so bili tvoj najljubši band?

FREDERIK: Ja, že od svojega dvanajstega sem njihov fan, imam vse njihove izide, albume, single. Lani pa se mi je ponudila priložnost, da postanem še njihov član he, he.

MATJAŽ: Ob Thomenovem odhodu niti niso še iskali novega bobnarja. Ti si kar sam poklical Andrea in jim poslal svoje posnetke. Kako to da si se odločil za tak korak, takoj udariti na prvo žogo?

FREDERIK: Konec leta 2004 sem končal s študijem, študiral sem igranje bobnov. Potem je bil čas, da začnem z nečem novim in po naključju sem dobil informacijo o Thomenovem odhajanju iz banda. Takrat sem pomislil, da bi lahko sam zaigral pri njih. Po še enem naključju sem dobil Andrejevo telefonsko številko, ga poklical, vprašal, če mu lahko pošljem informacije o sebi, svojem bobnanju. V studiu sem posnel DVD, kjer sem odigral tri skladbe, And Then There Was Silence, Time Stands Still At The Iron Hill ter staro klasiko Journey Through The Dark. Z zadnjo sem pokazal svoje začetke s spoznavanjem Blind Guardian. Zelo jim je bilo všeč in povabili so me v studio z namenom odigrati nekaj novega materiala. Tudi to sem odlično odigral in nato so mi dali priložnost pridružiti se bandu.

MATJAŽ: Kot bobnar in fan si verjetno znal že ves njihov material na pamet? Ali si le mogel kaj dodatno vaditi, da si osvojil ves material?

FREDERIK: Ne glede na to, da sem bil fan in znal vse njihove skladbe na pamet, jih ni bilo lahko odigrati. V Blind Guardian skladbah se skriva več informacij kot v običajni heavy metal skladbi. Vzorci in ritmi se vseskozi spreminjajo, vedno se je potrebno spominjati novih stvari. Veliko dela sem imel s tem, da sem osvojil vse. A odlično poznavanje vsega materiala mi je bilo pri tem v veliko pomoč.

MATJAŽ: Kako pa si kot fan spremljal njihov razvoj, predvsem odmik v še bolj pompozne in progresivne vode z zadnjim albumom A Night At The Opera?

FREDERIK: Ne le pri Blind Guardian, na splošno v glasbi sem velik fan napredka, sprememb in glasbenega razvoja banda. To mi je zelo pomembno. Pri Blind Guardian mi je bilo to delo všeč in mogoče je to tudi eden glavnih razlogov, da so postali moj najljubši band. Vedno je odlično spreminjati in nadgrajevati svoj stil. Vsak naslednji album se mora razlikovati od vseh prejšnjih. Ko izdaš nek album, ne potrebuješ izdati še enega, ki zveni tako, dva enaka namreč nima smisla imeti.

MATJAŽ: Na novem albumu greste v druge smeri kot z A Night At The Opera, več je klasičnih Blind Guardian elementov, s Fly pa ste posneli tudi tip skladbe, ki jo do sedaj Blind Guardian še niso. Kako ti doživljaš A Twist In The Myth?

FREDERIK: Skladbe so zelo raznovrstne, med seboj se precej razlikujejo. Kot si rekel, imamo klasične Blind Guardian skladbe, ponekod pa smo ubrali bolj moderen pristop z modernejšimi elementi. Album mi je zelo všeč, vsaka pesem ima neko rdečo nit, kar omogoča lažje sledenje strukturi skladbe in seveda vokalnim linijam. Na A Night At The Opera to ni bilo mogoče, ker je bila bolj komplicirana.

MATJAŽ: Kako daleč so bili ostali s tem albumom, ko si se ti pridružil bandu?

FREDERIK: Takrat so že skoraj začenjali s produkcijo. Zaradi manjkajočega bobnarja so že bili nekaj za načrtovanim urnikom. To je bilo lani poleti. Ko so me izbrali za bobnarja, smo tisti trenutek začeli z delom. Pravih priprav niti nisem mogel imeti.

MATJAŽ: So ti med snemanjem dali kakšne smernice kako igrati, ali so ti pustili proste roke?

FREDERIK: Pred začetkom snemanja smo najprej naredili aranžmaje za bobne. Ti so morali biti dokončani, da smo obdržali kreativnost in da je nismo prepletali z igranjem za snemanje. Aranžmaji so bili narejeni s strani celega banda in producenta Charlieja. Uporabili smo seveda tudi moje ideje, a o vsem smo se dogovarjali znotraj banda. Tako da smo se vsi o vsem strinjali. Nato smo začeli s snemanjem.

MATJAŽ: Pri Blind Guardian je snemanje precej obsežen in zahteven postopek. Je bilo to zate čisto nekaj novega ali si že bil vajen česa takega?

FREDERIK: Pred tem sem naredil nekaj manjših snemanj, Blind Guardian snemanje je zame čisto nekaj novega. To je precej bolj masovna produkcija z večjim proračunom. Na razpolago imaš več časa, najpomembneje pa je dejsto, da mora biti na koncu vse narejeno perfektno. Če sta potrebni dve uri več za kaj, jih boš dobil. Končni rezultat je najpomembnejši. Za vsako skladbo sem imel za snemanje na voljo tri dni, kar je bilo več kot dovolj. Približno dan in pol do dva dneva sem potreboval za vsako.

MATJAŽ: Kdo pa na koncu odloči, da je rezultat perfekten?

FREDERIK: He, he. Kar se snemanja v studiu tiče, je to Charlie. Ko je z vsem posnetim zadovoljen, lahko končamo, he, he. Ko igraš sam, slišiš zadevo drugače od nekoga, ki sedi za tipkami v drugi sobi. Sam ne moreš biti dovolj objektiven do svojega nastopa.

MATJAŽ: Poleg bobnov igraš tudi druge instrumente, tudi na tem albumu.

FREDERIK: Zelo sem zadovoljen, da so mi v bandu dovolili, da na albumu poleg bobnov igram tudi druge instrumente, flavto, dude. Pri Carry The Blessed Home mi je uspelo odigrati nekaj delov z dudami, flavto pa pri Skalds & Shadows. Počutim se super, to je tudi del mene in odlično je to slišati na albumu Blind Guardian.

MATJAŽ: Študiral pa si le bobne?

FREDERIK: Glavni predmet so bili bobni, zraven sem imel pa še klavir. Pri teoriji sem imel še razne predmete, a šlo je bolj za jazz in pop orientirano šolo, ne metal. Metala smo imeli zelo malo.

MATJAŽ: Boš v živo kdaj prijel v roke flavto ali dude?

FREDERIK: Odločili smo se, da zaradi tehnične prezahtevnosti tega ne bomo uporabljali na koncertih. Da v živo dobiš odličen zvok flavte, je potrebnega veliko dela. Poleg tega pa lahko flavto igraš s klaviaturami. Tako klaviaturist igra moje dele s flavto, sam pa se osredotočam le na bobne.

MATJAŽ: V živo ste že odigrali štiri koncerte. Kako si bil na njih sprejet s strani publike?

FREDERIK: Mislim, da ni bilo nobenih problemov in da sem bil odlično sprejet. Na našem forumu sem prebral nekaj sporočil fanov, ki so bili zelo zadovoljni z mojim igranjem. Dobil sem res lep in prijeten sprejem, to lahko rečem.

MATJAŽ: Sami koncerti so verjetno tudi izpadli odlično?

FREDERIK: Super je bilo. Do sedaj sem Blind Guardian gledal le izpod odra, tako da je bilo tokrat zame precej drugače. Vse je izpadlo brez problemov. Kar smo vadili, smo odlično izpeljali.

MATJAŽ: Kako pa je bilo z živčnostjo pred prvim koncertom?

FREDERIK: Ponavadi nisem človek, ki bi imel probleme s tem, a pred prvim koncertom sem bil kar. No, v bistvu je šlo bolj za razburjenost. Vedel sem, česa sem sposoben, kako moram igrati. Bolj me je skrbelo, če bo šlo vse v redu s tehničnega vidika, če se bo obnesel nov sistem monitorjev. Prej še nikoli nisem igral z monitorji v ušesu, to je bilo novo zame. A takoj ko se je začela prva pesem, je bil zame to normalen koncert z veliko zabave in akcije, užival sem.

MATJAŽ: Kako pa so te sprejeli ostali trije člani banda? Videti je, da so te vzeli za čisto enakopravnega člana?

FREDERIK: Mislim, da ja, he, he. Na začetku je bila njihova največja skrb, če bom imel močan udarec, kot ga je imel Thomen. No, tega nikoli niso rekli, a sem čutil, he, he. Sedaj mislim, da imajo popolno zaupanje vame. Vedo, kako igram v živo, nobenih problemov nimamo.

MATJAŽ: Prebral sem, da so rekli, v hecu seveda, da če ne boš kradel v njihovem prostoru in kadil, da lahko ostaneš z njimi naslednjih dvajset let.

FREDERIK: He, he, he, he. Sem nekadilec, tako da s tem ne bom imel problemov, he, he.

MATJAŽ: Kako pogosto pa band kot je Blind Guardian vadi?

FREDERIK: Imeli smo le nekaj skupnih vaj. Mislim, da smo vadili štiri dni, nekaj pa jih bo še konec avgusta, da se pripravimo na prihajajočo turnejo. A vsi smo pripravljeni. Ko pridemo na vajo, je le vprašanje ali vsi čutimo prave vibracije, ali se takoj ujamemo. Le zato imamo kakšno vajo, vsak natančno ve, kaj mora igrati.

MATJAŽ: Kakšno predstavo o Blind Guardian si imel, ko si se pridružil bandu? Kaj podobnega, kar dejansko je?

FREDERIK: Domišljal sem si, kako bi lahko bilo. O Blind Guardian povsod lahko slišiš, da so čisto prizemljeni, običajni fantje, nobene zvezde. Mislim, da je to čisto res. So zelo prijetni, družabni, imajo svoja družinska življenja. O vsem se lahko pogovarjaš z njimi, vse je zelo sproščeno.

MATJAŽ: Se je tvoje življenje v zadnjem letu kaj spremenilo?

FREDERIK: Ne kaj dosti. Seveda je neverjeten občutek, ko se vidiš v revijah, ki si jih pred tem bral kot fan. Moje vsakdanje življenje pa je ostalo nespremenjeno. Mislim, da bo drugače, ko se bo začela turneja. To bo drastična sprememba, he, he.

MATJAŽ: Kakšne so tvoje prejšnje izkušnje z bandi, turnejami?

FREDERIK: Na pravi turneji še nisem bil, igral sem le posamezne koncerte, predvsem za vikende. Izkušnje z igranjem v živo imam, le s turnejami ne. Poleg Blind Guardian igram trenutno še v Pink Floyd cover bandu Interstellar Overdrive in srednjeveškem, folk metal bandu Schattentanz. V času dmora Blind Guardian ose bom lahko ukvarjal s tema bandoma.

MATJAŽ: Kako daleč ste s pripravami za evropsko turnejo?

FREDERIK: Ukvarjamo se s sestavljanjem set liste. Na programu bomo imeli okoli trideset skladb in vsak večer bomo iz tega sestavljali set listo. Poleg tega pripravljamo nekatere moderne tehnike za prezentiranje koncerta. Testiramo še nekatere zadeve. Pred turnejo nas čaka še predprodukcija, da bomo kar najbolje pripravljeni.

MATJAŽ: Koliko novih skladb boste igrali na turneji?

FREDERIK: Igrali bomo le največ štiri nove skladbe. Kajti z vsako novo moramo iz set liste izločiti eno staro klasiko, kar pa potem ni preveč po godu fanom. Na prvem koncertu so fani želeli slišati še polno skladb, za katere pa nismo imeli niti časa.

MATJAŽ: Vsak večer le ne morete igrati tri ure.

FREDERIK: To bi bilo preveč, prihraniti pa moramo tudi kaj moči za zadnje koncerte turneje.