Metalsteel

19. 1. 2006

Odgovarjal: METALSTEEL
Metalsteel
Pred leti so bili Metalsteel svojevrstna posebnost slovenske metal scene, bili so tudi najmlajši band, ki je kadarkoli pri nas izdal CD. Po nekoliko daljšem odmoru in rešenem problemu, ki so ga imeli na področju vokalista, se je band v začetku decembra vrnil s svojim drugim albumom Taste The Sin. Z njim Metalsteel dokazujejo, da se razvijajo v pravi smeri in da klasični heavy metal v Sloveniji čaka še svetla prihodnost.


MATJAŽ: Začnimo z nedavnim koncertom v Jurščah, ki je bil otvoritveni za predstavitev vašega drugega albuma Taste The Sin. Zakaj ste izbrali ravno Juršče?

METALSTEEL:
ROK:
V prvi vrsti smo Juršče izbrali zaradi folka, pa tudi dvorana se nam je zdela primerna. Zvok sicer ni najboljši, zaradi tega bi lahko bilo bolje, folk pa nas je tam vedno podpiral in to je bil glavni razlog.
BENNY: Ja, zaradi žurke.

MATJAŽ: In kako ti je bilo peti na prvem koncertu?

METALSTEEL:
BENNY:
Meni je bilo super. Občutek je bil zelo prijeten. V bistvu sem jaz že pel pred petimi leti na enem koncertu, tako da sem že poznal ta občutek, vendar je bilo sedaj vseeno drugače.

MATJAŽ: Pa koncert drugače, zadovoljni?

METALSTEEL:
ROK:
Ja, seveda, bili smo zelo zadovoljni.
BENNY: Ja, nam je bilo zelo všeč. Ko bi le bilo čimveč takšnih koncertov.

MATJAŽ: Na koncertu ste promovirali drugi album Taste The Sin. Moram reči, da na njem kažete velik napredek glede na prvega. Kako pa sami vidite album v primerjavi s prvencem?

METALSTEEL:
ROK:
Lahko rečemo, da se album razlikuje od prvega, da smo naredili nek napredek, tako glede produkcije, glasbe, besedil. Drugače pa je to še vedno heavy metal, seveda ostajamo pri tem, mogoče je malo hitrejši in tehnično na višjem nivoju.
BENNY: Tudi jaz sem zelo zadovoljen z albumom, zelo mi je všeč. Spreminjal ne bi ničesar.
ROK: Tudi z ljudmi, s katerimi smo sodelovali, smo zelo zadovoljni.
BENNY: Tak zvok smo si le želeli, odigrali smo, kot smo hoteli.

MATJAŽ: Na začetku leta vas je zapustil Alex, njegov naslednik je odšel kmalu. Kako je bilo potem z iskanjem novega vokalista?

METALSTEEL:
BENNY:
Ko je Žiga odšel, sem začel pri sebi premišljevati, da sem včasih že pel, pa tudi ostali že znajo dobro peti. Dostikrat sem že delal kakšne melodije, a takrat še nisem znal kaj preveč dobro peti. Potem sem pač rekel, da bom kar jaz začel peti. Videli smo, da je iskati pevca pri nas nesmiselno, pa tudi mi sami smo zelo dobra klapa in ne bi se nam zdelo ok, da bi zdaj prišel kar nekdo. Najprej sem začel vaditi doma, potem sem dobil mentorja, ki mi je vsake toliko časa pokazal kaj, največ v zvezi z dihanjem, ki je najbolj pomembno. Maja sem imel potem pri nas uradno avdicijo, he, he, za pevca in takrat smo me sprejeli. No, so me sprejeli, he, he. Med počitnicami sem tudi veliko vadil, tako da poleg kitare zdaj vadim še vokal.
ROK: Zdaj smo vsi zadovoljni in res je super. Kazalo je slabo, izteklo pa se je zelo dobro.

MATJAŽ: V Jurščah smo videli, da tudi tvoja sestra zelo dobro poje, nje pa niste želeli povabiti?

METALSTEEL:
BENNY:
Ne, ženskih vokalov pa nikoli nismo hoteli. Moja sestra dobro poje, tudi od basista, Katarina od Obidil, veliko jih poznamo, ki dobro pojejo, vendar nismo želeli ženskega vokala. Hoteli smo moškega in to dobrega heavy metal vokalista.Roka odnesli z odra

MATJAŽ: Glasbo za album si v glavnem napisal ti?

METALSTEEL:
ROK:
Ja, na tem albumu sem jo v glavnem jaz.

MATJAŽ: In kako to poteka pri tebi?

METALSTEEL:
ROK:
Pač, dobim nek notranji občutek, da moram nekaj narediti, primem v roke kitaro in potem riffi prihajajo ven sami od sebe. Enako velja za besedila. Verjetno je pri Bennyju enako. On je pri prvem albumu dosti sodeloval, tudi tu je nekaj naredil. Pri meni so glavna ta čustva, ki morajo priti iz mene; lahko so negativna ali pozitivna, ni pomembno.

MATJAŽ: Kako pa ostali gledajo na tvoje delo, so zadovoljni, te kaj popravljajo?

METALSTEEL:
ROK:
V bistvu na vajah vedno skupaj delamo. Kar se pa tiče besedil, smo na snemanju popravljali nekaj besed, ponekod smo zamenjali vrstni red besed, da se je boljše slišalo.
BENNY: Z melodijami pri petju sem se jaz veliko ubadal, na tem področju sem delal največ. Drugače pa se je Rok res izkazal pri glasbi in besedilih za ta album. Eno besedilo sva napisala skupaj, jaz sem sodeloval še pri dveh komadih.

MATJAŽ: Se ti je bilo težko navaditi igrati kitaro in peti obenem?

METALSTEEL:
BENNY:
To mi nikoli ni predstavljalo problema, že na začetku sem obenem pel in igral. Na koncertu pa tudi ni bilo nič drugače, je pa še boljši občutek, ker te folk podpira in ti da še dodatno energijo. Nikoli mi ni bil problem igrati kitaro in peti, kot nekateri pravijo, da je. Jaz še nekaj soliram pri nekaterih refrenih. Drugače pa ko vadim petje, ga vadim samo, brez kitare.

MATJAŽ: Heavy Metal Is Our Religion je prava heavy himna.

METALSTEEL:
ROK:
Ja, tako je bilo tudi mišljeno. Folk jo je zelo dobro sprejel, tako da smo zadovoljni. Za ta komad bomo v začetku januarja tudi posneli videospot (slike s snemanja so priložene, op. av.).

MATJAŽ: Besedilo tu govori pač o metalu, ste že imeli kdaj kakšne probleme, ker ste metalci?

METALSTEEL:
ROK:
V šoli so nekateri profesorji, ki te čudno gledajo, a če se ti do njih normalno obnašaš, se bodo tudi oni začeli do tebe.

BENNY: Kar se pa tiče folka na ulici pa seveda, dostikrat te kdo čudno gleda, a to vemo vsi metalci, he, he, mi nismo nič drugačni od drugih.

MATJAŽ: Kako pa sošolci gledajo na vas, ker igrate v bandu, izdajate albume?

METALSTEEL:
ROK:
Čisto v redu. Sam se nič nočem hvaliti s tem, sem čisto navaden človek, ne želim se nič izpostavljati, ker igram v bandu.
BENNY: Tudi pri meni sošolci ravno toliko da vedo, da sem v bandu, ker včasih manjkam zaradi obveznosti v bandu. Drugače pa tisti metalci, ki so na šoli, ne nujno sošolci, z njimi pa se zelo dobro razumemo, ga skupaj žuramo. Sošolci nas kdaj vidijo na televiziji, nam to omenijo, a to nič ne izpostavljajo, na nas gledajo čisto enako kot na ostale sošolce.

MATJAŽ: Ali je na albumu kakšna skladba, ki ima za vaju kak poseben pomen?

METALSTEEL:
ROK:
V bistvu mi veliko pomeni balada Sweet Sorrow, besedilo od Črnega raja. V veliko besedilih, ki jih napišem, uporabljam prenesene pomene iz dogodkov, ki so se mi zgodili v življenju. Tudi če gre za zgodovinsko zgodbo, je notri moja osebna izpoved. Uporabljam dosti metaforike in pri tem zelo uživam.
BENNY: Glede besedil ne morem govoriti, ker jih je pisal Rok, kar se pa tiče glasbe pa mi je verjetno najbolj pri srcu Trapped In The Nightmare. Tako jaz čutim heavy metal, kot je ta pesem, v tej pesmi zelo uživam, še posebno v solažah, melodijah. Drugače pa sem ponosen na cel album. Na njem smo morali dati skozi veliko novih stvari in zaradi tega vidim album kot en velik izziv in eno lepo stvar, ki se nam je zgodila.

MATJAŽ: Kdo se je spomnil, da vključite Danteja?

METALSTEEL:
ROK:
V šoli sem prebral to delo in mi je bilo zelo všeč. Mislim, da je dobro izpadlo in da se sliši dobro, he, he. Pa povezano je s komadom, z besedili.

MATJAŽ: Album je še mešanica skladb v angleškem in slovenskem jeziku. Kako je lažje pisati, v slovenščini ali angleščini?

METALSTEEL:
ROK:
Lažje je v angleščini. A ta, ki sem jih napisal v slovenščini, ne vem, tako sem začutil, da jih moram napisati. Ni nobenega posebnega razloga, zakaj so v slovenščini. Tako je naneslo.
BENNY: V slovenščini imamo polno teh črk, šumnikov, ki motijo petje. Za heavy metal je trd jezik, tako da je ob besedilih potem včasih težko ven potegniti še dobro melodijo.
ROK: Najtežje je zapeti v slovenščini.

MATJAŽ: Pa misliš še nadaljevati s pisanjem besedil v našem jeziku?

METALSTEEL:
ROK:
Jaz pišem besedila tudi zase, ne samo za band. Bomo videli naprej, kakšna bo nova glasba in če se bo skladalo s slovenskimi besedili, zakaj pa ne. Bomo videli.

MATJAŽ: Klaviature na albumu vam je odigral Gašper Kačar (ex- Obidil). Zakaj ste se odločili vključiti tudi klaviature?

METALSTEEL:
ROK:
Jaz vem, da je Kačar pravi profesionalec in da bo on odigral bolje kot kdorkoli drug.
BENNY: Za klaviature se nam je zdelo, da bi jih bilo dobro uporabiti, da bi vse skupaj izpadlo bolj melodično. Rezultat se nam zdi zelo zanimiv, nismo jih želeli preveč dajati v ospredje, ampak smo jih uporabili za atmosfero. Drugače pa je tudi Matej nekaj odigral, potem jih je igral tudi na koncertu. On je drugače pri nas tudi klaviaturist, a žal ne more istočasno igrati bass, klaviature in še peti back vokalov.

MATJAŽ: Če pogledamo malo nazaj. Proti Metalsteel je bilo izrečenih veliko neprijetnih besed. Verjetno to ni bilo lahko za tako mlad band kot ste vi?

METALSTEEL:
ROK:
Jaz priznam, da sem se včasih pošteno razjezil, ampak to pač moraš pozabiti. Potem ko vidiš ta folk v živo, se skoraj skriva pred tabo, ti nič ne upa reči v živo, in pač preziraš take ljudi. Na žalost je tako treba, ampak jebi ga.
BENNY: Vedno se najdejo tudi taki. Ampak to se naučiš prebavljati. Potem vidiš, da večinoma govorijo proti tebi samo zato, da ti nekaj nasprotujejo, ne pa, da bi bilo zanič. Dostikrat smo tudi dobili od ljudi kritike, ki so jih potem utemeljili, zakaj jim ni všeč. In take kritike sprejmemo, ne pa neko opravljanje za našim hrbtom.
ROK: Jaz osebno in tudi band vedno sprejmemo negativno kritiko, če je utemeljena. Nekaj drugega pa je, če te nekdo brez razloga jebe v glavo. A zdaj je tega veliko manj, z novim albumom tega ni bilo.Daša v akciji

MATJAŽ: Recimo, na koncertu so bili mnogi navdušeni nad Dašo.

METALSTEEL:
ROK:
Tudi mene je navdušila, Daša je zelo napredovala. Vsaka čast ji.
BENNY: Z Dašo sva med počitnicami, vsak zase seveda, veliko vadila. Tako da je ona stopila stopničko više, če ne celo tri.

MATJAŽ: Koliko pa drugače vadite?

METALSTEEL:
ROK:
Pred koncertom smo vadili dvakrat tedensko, drugače pa načeloma enkrat.
BENNY: Zdaj bomo verjetno malo več, ker pripravljamo neke nove priredbe in tudi nove komade. Enkrat do dvakrat tedensko imamo skupne vaje, drugače pa seveda še vsak pri sebi vadi doma. Ponavadi vadim sam doma še uro, dve na dan. Je pa čisto odvisno, zadnje čase imam veliko obveznosti, ne samo šolo, band.
ROK: Babe, babe, Benny, poznamo mi tebe, he, he, he.
BENNY: He, he, he, ja ženske, ja.

MATJAŽ: Kaj jih je več, a ni samo ena?

METALSTEEL:
BENNY:
Ja, je, he, he. Točno, zaradi tega sem tako zaseden, he, he. Samo glasba mi je bila vedno na prvem mestu. No, drugače vadim sam petje in kitaro. Kitaro veliko igram drugih komadov, saj ti tudi Rok verjetno?
ROK: Jaz ne vadim čisto vsak dan, predvsem takrat ko mi paše. Veliko igram akustično kitaro, več kot električno. Veliko igram zase, všeč so mi Blackmore’s Night.

MATJAŽ: A potem si eden redkih, ki ima raje Blackmore’s Night od Rainbow?

METALSTEEL:
ROK:
Ne, ne, he, he, to pa še vedno ne.

MATJAŽ: Ali ste za ta album nameravali kaj iskati založbe?

METALSTEEL:
ROK:
Ne, v bistvu nismo imeli nobenega takšnega namena, želeli smo izdati v samozaložbi in zadovoljni smo, da smo se tako odločili.

MATJAŽ: Kaj pa v tujini boste kaj predstavljali ta material?

METALSTEEL:
ROK:
Ja, upajmo. CDje smo poslali na Japonsko, v Nemčijo, Avstrijo, Ameriko, tako da upam, da bo kaj iz tega. Bomo videli, kakšni bodo odzivi.

MATJAŽ: Kaj pa koncerti za naprej?

METALSTEEL:
ROK:
Po novem letu se kar nekaj obeta. Zaenkrat računamo na Škofjo Loko in Novo Gorico. Datumi bodo pa še objavljeni.

Metalsteel