MATJAŽ: Konec januarja ste izdali nov album Holy Murder Masquerade. Zelo dober album, ki pa se v marsičem razlikuje od predhodnika Hellucinate. Album ni tako direkten, je bolj raznolik, z več počasnejšimi deli.

ERIK: Pri Hellucinate smo želeli narediti zelo direkten album in to je bil “pedal to the metal” album zelo naspidiran. Ko smo šli na turnejo in ga igrali v živo, smo dobili občutek, da je bil včasih prehiter za občinstvo. Zato se nam je zdelo, da smo izgubili pravi izraz v glasbi ali nekaj podobnega. Za občinstvo je bilo težko slediti vsem skladbam, ker so bile tako hitre. Poleg tega smo tokrat želeli narediti bolj raznovrsten album, narediti skladbe bolj catchy, da bi se jih ljudje lažje zapomnili.

MATJAŽ: Pri poslušanju obeh albumov zaporedoma lahko res občutiš to razliko. Pesmi so takšne, da se hitreje vtisnejo v spomin in so bolj raznolike. Naslednjo razliko je opaziti v zvoku. Hellucinate je bil precej moderno sproduciran, Holy Murder Masquerade pa ima tradicionalni old-school zvok v stilu Dismember. Zakaj ta sprememba?

ERIK: Pravzaprav ne vem, kako naj odgovorim na to vprašanje hehehe. To je naš prvi album, ki smo ga posneli v Vallejevem lastnem studiu, Deadline studio in pred snemanjem naš namen ni bil, da bi dosegli točno tak zvok. Z zvokom na Hellucinate smo bili zadovoljni in vedno v preteklosti je bilo tako.

MATJAŽ: Pomembno je torej, da ste zadovoljni z zvokom. Preden se odpravite v studio pa še nimate te vizije, kako naj zveni?

ERIK: Seveda imamo neko vizijo, kako naj zveni, a to je vedno bolj Vallejevo delo, ker je studijski fetišist, hehehe. Vedno ima idejo, kakšen zvok si želi. A stavri so takšne, da si vedno nekaj želiš, na koncu pa, ko preizkušaš stvari, iz tega pride ven nekaj drugega. Lahko zveni tako kot si pričakoval, ni pa nujno da je isto. Pri preikušanju novih zadev v studiu lahko spremeniš svojo vizijo o želenem zvoku. Za iskanje pravega zvoka za kitare ponavadi porabimo kar tri dni. Lahko je zelo frustrirajoče; ko zapustiš studio, se ti zdi, da si našel pravi zvok, in ko se naslednji dan vrneš, se vprašaš, kako hudiča smo lahko izbrali ta zvok, zveni obupno. Potem začneš znova. Imaš vizijo in potem ponavadi ne pripelješ stvari do konca identične prvotni zamisli. To se mi zdi kul.

MATJAŽ: Valle je zadnja leta zelo zaposlen kot producent. Se je zaradi vse pogostejšega produciranja drugih bandov pri njem spremenil pristop pri snemanju Impious albumov?

ERIK: Valle vedno pride z veliko idejami, ki jih želi preizkušati. Ponavadi to počne sam in ko mi pridemo v studio, nam predstavi tri, štiri načine, kako si je zamislil vse skupaj. Ne vem, kako odgovoriti točno. A v svoje delo je vedno vložil veliko truda, je zelo delaven, z zvokom se vedno zelo potrudi. Rad se igra z različnimi zvoki in efekti, kar mene ne zanima preveč. Jaz sem live glasbenik, rad stojim na odru, tam se počutim bolj domače hehe. Če se je kaj spremenil njegov način, bi težko rekel. V studiu nam pogosto reče, te in te stvari smo poskušali tudi pri tem in tem bandu, mogoče bi jih lahko uporabili tudi pri Impious. Včasih izpade dobro, včasih ne. Glede Impious pa je zelo strasten. Pri ostalih bandih vidi veliko stvari, uči se pri drugih in s tem tudi raste njegovo zanimanje in angažiranje pri Impious. Z delom z drugimi bandi si širi svoj spekter pri Impious.

MATJAŽ: Naslednja novost pri albumu je booklet, ki je narejen v obliki stripa. Je bila to tudi njegova zamisel?

ERIK: Prvotni koncept ja bila njegova zamisel. Rekel je, da bi morali narediti nekaj novega in nam predstaavil svojo idejo o konceptu, ki si ga je zamislil pri tem albumu. V ekstremnem metalu ni veliko dobrih konceptualnih albumov, zato se nam je zdelo tvegano in smo glede tega resno predebatirali. Odločili smo se, da ga predstavimo kot film in s tem smo se vsi strinjali. Nato smo se posvetili izdelovanju zgodbe, karakterjev. Preden smo prišli do končne oblike, smo predelali veliko različnih karakterjev. Vseskozi smo si izmenjavali e-maile in si predstavljali razne ideje.

MATJAŽ: Ta proces je bil verjetno dolg in naporen?

ERIK: Dolg in naporen je bil, ja. Veliko časa smo potrebovali, da smo prišli do same zgodbe, nato smo se posvetili detajlom, neprestano smo spreminjali malenkosti in na koncu smo imeli pred sabo scenarij za film hehe. Vse je bilo preobsežno in pretežko, da bi spravili v glasbo, na album, a scenarij imamo in če je kakšen producent zainteresiran, se lahko oglasi pri nas, hehe.

MATJAŽ: Lahko na kratko predstaviš ozadje zgodbe?

ERIK: Gre za zgodbo o tipu z imenom Trent, ki ima določene probleme sam s seboj. Zamisli si, da je njegova kri hudičeva in zato se zaradi tega odloči nekaj ukreniti. Ja, to je zgodba.

MATJAŽ: Vsak si naj pogleda booklet, posluša album in ustvari svojo predstavo?

ERIK: Tako je.

MATJAŽ: Si s končnim rezultatom zadovoljen?

ERIK: S tem zelo. Pogosto te sprašujejo, če bi v albumu želel spremeniti kaj. Mislim, da ko končaš s snemanjem albuma, še posebej s takim, ki traja tako dolgo in kjer je vse premišljeno, dobro zorganizirano, kot je bil primer tukaj, potem si ne želiš spremeniti ničesar. To je bilo v določenem obdobju najbolje, kar smo bili zmožni narediti in če bi kaj spremenili, potem ne bil zadovoljen s katerimi drugimi stvarmi. Zato je bolje pustiti, tako kot je in stvari, o katerih si še premišljeval, da bi jih spremenil, vzameš s seboj naprej in jih poskušaš uporabiti na naslednjem albumu.

MATJAŽ: Še eno vprašanje glede bookleta. Kako so nastale risbe?

ERIK: Risbe je ustvaril Italijan Andrea Cavaletto. Z njim smo stopili v stik, ker smo želeli imeti marwellovski tip stripa. Najprej smo kontaktirali Marwell in ne vem točno kaj je bilo, mogoče so bili predragi za nas. A povedali so nam za tega tipa. Poklicali smo ga, potem nam je pokazal svoje zamisli in to je bilo to.

MATJAŽ: Mu je bilo hitro jasno, kaj želite imeti?

ERIK: Ja, zelo hitro. Pravzaprav nam je pogosto sam predlagal svoje ideje. Pošiljali smo mu besedila in svoje zamisli, on pa je potem nam nazaj predstavil še svoje in včasih so bile njegove boljše. A vse je potekalo zelo gladko.

MATJAŽ: Rezultat je res unikaten, takega bookleta še nisem videl.

ERIK: Tudi jaz ne, hehe.

MATJAŽ: Odkar ste prešli k Metal Blade, se je zanimanje za Impious povečalo, več je slišati o bandu, po izidu Hellucinate ste se odpravili na turnejo z Amon Amarth in Disillusion. Odhoda k Metal Blade verjetno ne obžalujete.

ERIK: Za nas je bila to odlična odločitev in Metal Blade smo zelo hvaležni, da so podpisali z nami. Za Impious kot band so naredili veliko dobrih stvari, poleg tega je odlično delati z njimi, so zelo profesionalni, imaš pa tisti občutek, da so tvoji prijatelji in da ti hočejo dobro.

MATJAŽ: Kaj ti delajo drugače od ostalih? Zakaj se je o Impious začelo bolj govoriti šele po desetletju obstoja banda?

ERIK: Prva založba, pri kateri smo bili, ni imela dovolj denarja za promocijo, žal. Naš drugi album Terror Succeeds je komaj izšel in sploh ni bil dobro promoviran. Vem, da so pri Black Sun takrat imeli probleme in so se odločili, da nas pustijo oditi stran. Potem smo podpisali s Hammerheart Records, kjer smo izdali album The Killer in mini CD Deathsquad. Sprva nam je šlo dobro pri njih, mislim pa tudi, da niso imeli na razpolago dovolj denarja za nas. Promocijo so delali dobro, kolikor so jo lahko, a ko dobiš ponudbo s strani legendarne založbe Metal Blade, je ne zavrneš. Preprosto smo se odločili za Metal Blade, ker smo vedeli, da bomo deležni boljše promocije.

MATJAŽ: Impious ste v nespremenjeni zasedbi skupaj že več kot pet let, kar za manjši band vaše vrste ni ravno pogosto.

ERIK: V bandu je trenutno zelo dobra atmosfera. Skupaj sicer nismo odraščali, a poznamo se že dolgo. Prvič sem jih srečal pri šestnajstih letih. Z Mikaelom Norenom sva bila pred tem poleti 2000 že skupaj v bandu Entrhallment in takrat smo se veliko družili skupaj z Impious, ker smo prihajali iz istega mesta Trollhätan. Iz tam izvirajo tudi The Crown, Lord Belial, z vsemi temi bandi smo se veliko družili, stična točka pa nam je bil en bar, ki je sedaj zaprt. Vsi smo bili dobri prijatelji in še vedno smo. Tudi v času, ki ga ne posvečamo bandu, se veliko družimo skupaj. Martin z družino živi dva bloka stran od mene, redno se dobivamo skupaj na pivu.

MATJAŽ: V preteklosti ste Impious igrali veliko priredb. Je to poglavje sedaj zaključeno?

ERIK: Hehe, tako je. Preden sem se pridružil bandu so ravno posneli priredbo Sepulture Inner Self za Sepulchural Feast in One od Metallice za Metal Militia. Po mojem prihodu pa smo posneli priredbe za Deathsquad EP, Mötley Crüe – Live Wire, Trapped Under Ice – Metallica, Medusa – Anthrax in Soldiers Of Hell – Running Wild. Mislim pa, da je obdobje priredb sedaj za nami. Vedno pa je zabavno igrati priredbe v živo in pokazati spoštovanje bandom, ki so te inspirirali.

MATJAŽ: Mötley Crüe so inspirirali Impious?

ERIK: Hehehe, ja. Martin je velik Mötley Crüe fan, tudi sam sem bil. Danes ne več, čeprav še vedno obožujem njihovo glasbo, v mladosti so bili eni izmed mojih herojev. Bili so res kul, poosebljenje rock n’ roll mita.

MATJAŽ: Všeč ti je bil njihov image in vse, kar je sodilo zraven?

ERIK: Ženska oblačila niti ne, hehe. A ko si mlad, ti je všeč ta predstava prave rock zvezde. Poleg tega so naredili nekaj odlične glasbe.

MATJAŽ: Lahko pričakujemo kakšno evropsko turnejo za Holy Murder Masquerade?

ERIK: Seveda. Do sedaj smo dobili nekaj ponudb za turnejo, a še nič zelo zanimivega. Ker imamo vsi redne službe, moramo za turnejo vzeti dopuste in takrat si potem brez prihodkov. Vsi pa imamo družine, zato mora biti turneja res dobra. Promocijska turneja bo, ne vem pa kdaj in kje. Za sedaj imamo bookiran le release party tu doma in en koncert v Parizu.

MATJAŽ: Za konec še beseda za vaše slovenske fane.

ERIK: V Slovenijo nas še ni bilo in zato upamo, da se kmalu vidimo pri vas. Do tedaj pa uživajte ob naši glasbi. Se vidimo. .