MATJAŽ: Pozdravljen Mac.
MAC: Živjo. Oprosti za zamudo, samo s Francozi je trajalo nekoliko dlje, kot naj bi.


MATJAŽ: Mislil sem že, da se danes ne želiš pogovarjati, ker je večer Lige prvakov.
MAC: Ne, sploh ne maram nogometa.


MATJAŽ: Ne? Kakšen Britanec pa potem si?
MAC: Sploh nisem. Ne, saj sem, seveda sem. A nogometa pa res ne maram.


MATJAŽ: Zanimaš se le za glasbo, priznaj.
MAC: Ne, ne, ne. Včasih sem veliko surfal, zbiram starine, znamke in podobne zadeve, he, he, he.


MATJAŽ: Zanimivo.
MAC: Nogometa pa res ne maram zaradi vsega tega nasilja, ki ga obkroža. Huligani vse pokvarijo. Formula 1 je moj šport.


MATJAŽ: Res?
MAC: O, obožujem Formulo 1. Sezona se bo kmalu začela, že prihaja, he, he.


MATJAŽ: Britanci sedaj nimate kandidata za naslov prvaka.
MAC: Imamo Buttona. Button je dober voznik, samo vedno dobiva slaba vozila.


MATJAŽ: Ker živiš v Nemčiji, si verjetno navijal za Schumacherja?
MAC: Ne, ne. Všeč mi je bil Ralf, ko je začel, ker je bil drugačen od Michaela. Vsak lahko reče karkoli, dobro ali slabo o njem, ni važno, Michael je bil odličen voznik. Sam bolj navijam za Fince. To pa zato, ker pri govoru ne premikajo zgornje ustnice, he, he. »Naredil sem napake, a vozil sem zelohitro« (pove popačeno). Finski vozniki he, he. Mislim, da je Michael končal ob pravem času.


MATJAŽ: Dovolj je imel.

MAC: Pa denarja ima tudi dovolj. 


MATJAŽ: Bi rekel.
MAC: O, ja.


MATJAŽ: Threshold ga še nimate toliko.
MAC: Ne, ne. Če bi ga imeli, ne bi izdali novega albuma. To je laž, ne napiši tega, he, he.


MATJAŽ: Pa reciva še kaj o Threshold.
MAC: Dajva.


MATJAŽ: Konec marca izdajate nov album Dead Reckoning, prvega pri Nuclear Blast. Končalo se je dolgoletno sodelovanje z Inside Out, kako se sedaj počutite pod novo streho?
MAC: Do sedaj precej dobro. Zdi se, da tu vse deluje bolje. Ne bom rekel, da so pri Inside Out opravljali slabo delo, odlično so delali za nas. Problem, no ne ravno problem, bolj oteževalna okoliščina, je bila ta, da se praktično ukvarjajo le s progresivno glasbo. Tako si tam le eden izmed mnogih otrok. Pri Nuclear Blast pa do sedaj še niso imeli progresivnega metal banda. Zato se trudijo še toliko bolj s prvim bandom, da bi jim uspelo. Vidimo, da se zelo trudijo, da bi jim uspelo z nami. Srečni smo lahko, da smo prvi progresivni metal band pri tej založbi.


MATJAŽ: V preteklih letih so praktično res vsi progresivni bandi končali pri Inside Out, drugim založbam je ostalo res malo. 
MAC: V bistvu so vsi bandi tudi sami želeli biti pri Inside Out. Do sedaj je za nas ta poteza bila korak v pravo smer. 


MATJAŽ: Misliš, da lahko sedaj dosežete širšo publiko, tudi tiste, ki ne poslušajo progresive?
MAC: Vem, da lahko. Reci temu občutek v mojih modih, a vem, da bo temu tako. Sedaj se tako veliko dogaja, posneli smo videospot, izdali bomo single, trenutno za Threshold obstaja res zelo veliko zanimanja. Zaradi tega zanimanja mi je malo žal za Inside Out, kajti zadnji album pri njih je bil zelo uspešen. 


MATJAŽ: Threshold nikoli niste bili tipičen prog band s strašnimi virtuozi, vedno ste se posvečali pesmi kot celoti. Na tem albumu pa ste ponekod naredili korak stran od progresive in šli v bolj klasične hard rock/metal vode. 
MAC: Dobro vprašanje, dober odgovor, he, he. V klasični hard rock, ja. Ta album je definitivno trši. Rekel bi, da je hard rockerski, malo metalski in z nekaj prog filinga. Albuma ne bi označil kot čisti progresivni metal album. Ko sem bil otrok in sem poslušal glasbo, je bil hard rock, heavy metal, punk rock, ska, soul in to je bilo vse. Sedaj je na tone različne glasbe, različnih stilov in sploh ne veš več, kam sodiš, he, he. Ljudje si vseskozi izmišljujejo nove zvrsti, kamor potem tiščijo razne bande. Albuma ne bi označil za progresivnega, razen v tem smislu, da smo v glasbenem smislu napredovali v drugačno smer. To je progresivno, če veš, kaj mislim. 


MATJAŽ: Seveda. 
MAC: Progresivna glasba se prevečkrat uporablja kot oznaka, s katero se označuje bande. Zame je progresivna glasba takrat, ko glasbeniki napredujejo znotraj samih sebe. To pomeni, da napredujejo, se razvijajo, delajo vedno nekaj drugačnega.


MATJAŽ: Threshold ste več ali manj to vedno počeli.
MAC: Tudi sam mislim tako, razen dveh albumov, ja, he, he, he.


MATJAŽ: Za skladbo Pilot In The Sky Of Dreams ste posneli svoj prvi videospot. Gre za najdaljšo skladbo albuma, ki pa ste jo tu zelo skrajšali. V originalu gre za zelo pestro in raznoliko skladbo, kako pa zveni skrajšana verzija?
MAC: Ne bi rekel, da se skrajšana verzija kaj dosti razlikuje, je pa bolj direktna. Začne se počasneje, nato pa je udarnejša in solaže so skrajšane. Ko sem slišal, da bomo snemali videospot za to skladbo, sem se samo začudil. Imeli smo pregovarjanja o tem, za katero skladbo naj posnamemo videospot. Jaz sem želel Hollow, Karl nekaj drugega, Richard je želel to, za katero smo ga na koncu tudi posneli. Po eni strani je to dobro za fane, ker namesto ene skladbe dobijo praktično še eno novo, z drugačnim miksom. A funkcionira. Gre za edino skladbo na albumu, ki ima nek mirnejši del, tako da imamo več možnosti, da nas uvrstijo v običajni čas predvajanja na MTV in drugod, ne samo v metal oddajah. Tako da je ta izbira smiselna.


MATJAŽ: Karl in Richard sta ponovno imela glavno besedo in sta opravila največ dela za album?
MAC: Ja. Sam sem prispeval nekaj pasaž, drugače pa sem se takrat bolj ukvarjal z mojim drugim bando Yargos. Bilo je kar čudno, kajti zadnjemu albumu je sledil dolg premor, potem pa je prišlo kot iznenada: »U, narediti moramo nov album, takoj!« He, he, he. Karl in Richard sta se usedla in naredila album. Richard je tedne in tedne delal na besedilih, da je vse dokončal. O naslednjem albumu smo se pa že pogovarjali, kajti sedaj mislim, da moramo v naslednjih petih letih vsako leto posneti en album, he, he, he.


MATJAŽ: Takšno pogodbo ste podpisali?
MAC: Nekaj takega. Ne vem pa točno, ker še nisem podpisal pogodbe, še čakam nanjo. V bistvu pa je nekaj podobnega. V svoji kleti pa imam računalnik in na njem je veliko pesmi, tako da boste mogoče na naslednjem albumu slišali kakšno mojo skladbo. 


MATJAŽ: Kako pa ti je peti besedila, ki jih ne pišeš sam?

MAC: V studiu je v redu. Z Richardom se vedno pogovoriva o besedilih in vokalu. Pove mi naravo skladb, njihov filing, globino in o tem se vedno pogovoriva. V živo pa je precej težko, kajti če nisi sam napisal besedila, se iz neznanega razloga zgodi, da ti gre besedilo skozi eno uho not, skozi drugo pa ven. Zato je včasih težko. Sedaj imamo osem albumov in na pamet se naučiti vse to ni lahko. Nekaterih skladb ne slišiš več let, potem pa se jo moraš naučiti, če jo vključimo v repertoar. In to v kratkem času, kajti zraven moraš početi še druge stvari, da zaslužiš denar. V studiu pa nimam nobenih problemov. Če ga imam, povem Richardu, kaj mi ni všeč. 


MATJAŽ: Richard ti da veliko prostora, da vpelješ svoje ideje?
MAC: Še posebno sedaj mi je dal veliko prostora. Po pravici povedano pa mi po njegovem opravljenem delu ni potrebno veliko spreminjati. Zelo sem zadovoljen s tem, kar ustvari. Tu in tam spremenim kakšno melodijo, a to je vse, kajti Richard je zelo dober glasbenik. In to je problem, ko delaš s takšnimi glasbeniki, vse naredijo perfektno in nič ti ni potrebno spreminjati. No, nekaj je bilo potrebno in pri tem albumu sva veliko časa porabila za vokale. To je prvi album, za katerega smo dvakrat snemali vokale. Najprej sem odletel v Anglijo, posnel vokale, nato pa se vrnil še enkrat in posnel še dodatne vokale. Največ časa pa smo potrebovali za back vokale. Z glavnimi ni bilo problemov. Za kakšno izmed skladb smo za glavne vokale potrebovali pol ure, uro, za back vokale pa smo potrebovali dan in pol. Tudi back vokali so moje delo. A v Richarda Westa imam popolno zaupanje.


MATJAŽ: Growli pa niso bili tvoji.
MAC: Growlati ne morem. Mogoče bom po teh intervjujih lahko growlal, ker se mi bo vokal čisto spremenil, he, he, he.


MATJAŽ: Potem v živo ne boste potrebovali Dana Swanöja?
MAC: Ne vem, kako bomo to naredili v živo. Pete, Karl ali Steve, eden izmed njih bo moral, mogoče pa bomo imeli sample. Je pa kratek del, tako da ne bo problemov.


MATJAŽ: Kako pa je prišlo do sodelovanja z Danom?
MAC: Preko prijateljevega prijatelja od prijateljevega prijatelja. Pri snemanju sem dejal Richardu: »Hej, saj ne misliš, da bom jaz odpel te growle? Mislim, da jih ne morem.« »Ne, ne, ne, nekoga iščemo,« je bil njegov odgovor. V bistvu nisem slišal tega, dokler nisem spakiral kovčkov za press release. Poklical sem Karla naj mi pošlje mp3je od skladb, kajti ljudje me bodo najbrž kaj spraševali o njih, sam pa jih še nisem slišal, he, he, he, he. Včasih zna biti težko he, he, he.


MATJAŽ: Kako pa band sploh funkcionira? Ti živiš v Nemčiji, Richard na Češkem.
MAC: Richard sedaj živi pol, pol, polovico časa preživi na Češkem, polovico v Angliji. V zadnjem letu sem bil tudi jaz veliko na poti med Nemčijo in Anglijo, tako da ni težko. Usedeš se na letalo in je. Včasih je seveda bolj komplicirano. Lažje bi bilo, če bi se dobili kadarkoli, se usedli in pogovorili o zadevah. Richard pravi, da mora prebeliti hišo na Češkem. Sam sem pred leti delal v gradbenem podjetju in ponudil sem mu, da mu pridem prebeliti hišo, če mi pomaga dokončati moj solo album, he, he, he. Take stvari se dogajajo pri Threshold.


MATJAŽ: Kako pa kaže s solo albumom?
MAC: Uf, na njem delam že desetletje. In to je postala že šala, vsi pravijo, da ga nikoli ne bom dokončal. A preden umrem, ga bom, obljubim.


MATJAŽ: To je vaš prvi album brez originalnega kitarista Nicka Midsena. Se je naveličal glasbe?
MAC: Niti ne. Nick se je naveličal koncertiranja. Po končani zadnji turneji smo imeli priložnost, da jo nadaljujemo še s Saxon. A Nick zaradi ostalih stvari ni mogel na turnejo. Ostalim je zelo pomembno, da vsi naredimo vse, kar je v naših močeh, da postanemo večji band in zato smo rekli Nicku, da naj razmisli, če se ne more 100% posvetiti bandu. Rekel je, da mu trenutno turneje in koncerti ne dišijo. A trenutno, mogoče se nam v prihodnje še pridruži.


MATJAŽ: Pete Morten je torej le začasna zamenjava?
MAC: Trenutno ja, a kdo bi vedel he, he. Steve je prišel kot začasna zamenjava za Jona in je ostal. Tudi jaz sem bil začasna zamenjava za Damiena Wilsona in sem še vedno tu, he, he, he. Temu lahko rečeš progresivni rock, he, he, he.


MATJAŽ: Na začetku nisi mislil, da lahko ostaneš s Threshold tako dolgo?
MAC: Na začetku sem mislim, da bom z njimi posnel en album in nič več. Za prvi album so mi plačali in mislil sem, da je to to. Potem sem bil plačan za prvo turnejo in nato so mi ponudili mesto v bandu. Bil sem za.


MATJAŽ: Če se še malo naveževa na prejšnjo temo. Kako pa Threshold sploh vadite? Le pred turnejo?
MAC: Ja, to zna biti čudno. Ponavadi band začne z vajami preden se jim pridružim jaz; živijo namreč dokaj blizu en drugega. Zato lahko vadijo po službah. Pred turnejami pa se jim pridružim za tri, štiri vaje. Odigrali pa smo tudi že koncerte brez ene same vaje. Na primer v Wacknu smo se dobili na odru, brez vaje. Takrat nisem imel časa. To je kar strašljivo. Igrali smo med albumoma Clone in Hypothetical.


MATJAŽ: Na fotografiji izgledate vse kaj drugega kot metal band. Ti si tudi edini z dolgimi lasmi.
MAC: Imamo pa črnca. Hej, kaj on dela tam, he, he, he. Ponavadi je v metal bandih tako, da imajo pevci kratke lase, ostali pa dolge. Ko sem se pridružil Threshold sem imel kratke lase. Ko sem zapustil Seargant Fury sem se odločil, da ne želim imeti več opravka z glasbenim poslom, bil sem zelo jezen. Zato sem se iz nekega neznanega neumnega razloga ostrigel. Potem sem jih pustil rasti in sedaj imam dolge. Johannes bi zgledal neumno z dolgimi lasmi, kot kakšna spaka, he, he, he. Drugačni smo.


MATJAŽ: Mogoče bi lahko z Bruceom Dickinsonom zamenjala banda. Potem bi pri Iron Maiden bili sami dolgolasci, pri Threshold pa sami kratkolasci.
MAC: To bi bilo možno he, he.


MATJAŽ: Prvi potrjen nastop za sedaj je Metal Camp.
MAC: Kje je že to?


MATJAŽ: Pri nas, v Sloveniji.
MAC: Aaaa, he, he, he. Kratica države je SI in spraševal sem se, kaj zaboga je to. Slovenija mi je všeč.


MATJAŽ: Si že bil pri nas?
MAC: Seveda, jaz sem bil že povsod. Vaša dekleta so super. He, he, he, raje se ustaviva pri tem.


MATJAŽ: Igrate še nekaj festivalov. Turneje pa še nimate potrjene?
MAC: Zaenkrat kaže, da bomo igrali festivale. Pogovoriti se moramo o tem, trenutno pa smo še zelo zaposleni s promocijo albuma. Mislim, da bo za to čas naslednji teden, ko se stvari malo umirijo in ko sam ne bom več tak, da bi najraje koga premlatil, he, he, he.


MATJAŽ: Ja?
MAC: Vem, da se intrevjuji zdijo lahek posel, vendar niso. Tebi vse komplimente za angleščino, a intervjuji znajo izpasti precej čudno. Dobro je, dokler govorim z Britanci, Nemci, Nizozemci, obupno pa je, ko govoriš s kakšnim Špancem. Že tako ne znajo angleško, potem pa govorijo še s takim naglasom, da ne razumeš prav ničesar. »Kaj hudiča hočeš od mene?« He, he, he.


MATJAŽ: Ti pa govoriš britansko angleščino in oni nimajo pojma, kaj ti govoriš.
MAC: Tako moram govoriti. Sam prihajam iz severa Anglije in če bi govoril v svojem narečju, me sploh nihče ne bi razumel. Kaj sva že govorila? A, o festivalih. Ne vem, kje bomo igrali. Nekaj si bomo že izmislili.


MATJAŽ: Zadnja leta je vsakemu albumu sledila headlinerska turneja, tako da nekaj verjetno bo.
MAC: Lepo bi bilo iti na turneja kot predskupina. Tako dosežeš novo občinstvo, poleg tega pa ti ni potrebno igrati dolgo. Za pevca je to vedno plus. Ne vem, če je tako tudi z ostalimi vokalisti, a pri meni je nočna mora. Vedno si mislim: »Zmogel bom, zmogel bom.«


MATJAŽ: Reci Karlu in Richardu naj posnameta desetminutni instrumental in naj ga igrajo potem v živo.
MAC: Veš, kaj se je enkrat zgodilo, ko smo igrali v Švici, v Prattelnu. Bilo je že proti koncu turneje in moj vokal je bil že zelo slab. Eno izmed skladb je potem odpel nekdo iz publike in opravil je imenitno delo. Potem mi sploh ni hotel vrniti mikrofona, he, he, he. Ne spomnim se več, kaj je odpel, a odpel je super, bolje kot jaz.


MATJAŽ: Boljše od tebe?
MAC: Ne, to ne, a z razliko od mene je znal vse besedilo na pamet he, he, he.


MATJAŽ: Je zahteval tudi honorar?
MAC: Ne, ne, bil je zadovoljen že brez tega. Naslednjič, ko smo se vrnili v Pratteln, smo snemali live album, je spet prišel in me povprašal po glasu. Rekel sem mu, da je z glasom vse v najlepšem redu. »Škoda, upal sem, da bom danes tudi pel,« je odvrnil. Drugače je pa res super, da ima band takšnega fana, da pride na oder in odpoje celo skladbo. Vedno, ko kontaktiram s publiko želim, da sodelujejo z menoj. Ko sem bil mlajši, sem vedno želel peti. Zato sam želim vse najboljše fanom. Vem, da se sliši klišejsko, a če nimaš fanov, ne moreš prodati albumov. Zato se poslužujem majhnih trikov, ki se jim sedaj reče »makrobatika«, he, he, he.


MATJAŽ: Med pesmimi na odru tudi dosti govoriš.
MAC: Ja in potem Richard kar začne igrati, ker ne neham, he, he, he. Ko sem bil v ZDA, mi je nekdo dejal, da če mi ne uspe z bandom, naj postanem komedijant. To bi mi bilo všeč, he, he, he.