MATJAŽ: S prejšnjim albumom Taste The Sin ste še okušali greh, sedaj že veste, kdo je slab v postelji. Je to znak odraščanja?

MATEJ: He, he, he, za naslovom Bad In Bed se skriva več pomenov. Bad si lahko predstavljaš kot slab ali pa tako, kot je Michael Jackson pel »I'm bad, I'm bad...«, s čimer pa ni mislil na slab. To je psihološka fora, tako kot dojemaš naslov, tak si. Naslov ni mišljen kot slab, no, kakor ga kdo vzame. A zdi se mi, da ko enkrat poslušaš besedilo pesmi, točno veš, kaj pomeni.

MATJAŽ: Se pravi, če bi tebi ena deklica zjutraj zapela verze Bad In Bed bi ti vedel, kaj ima v mislih?

MATEJ: Uf, he, he, he, to bi bilo pa čisto odvisno od načina, kako bi zapela. Če bi tako kot je v našem refrenu, mislim, da bi bil kar zadovoljen.

MATJAŽ: Besedilo za komad je napisal Rok, od kod potem tebi ta teorija?

MATEJ: He, he, he.
ROK: To teorijo si je izmislil Matej, he, he. Drugače tudi jaz ob tem »bad« nisem imel v mislih kot slab, ampak bolj kot pokvarjen. Do sedaj je veliko ljudi ta naslov dojelo kot slab, tako da izgleda, da so slabi v postelji, he, he, he.

MATJAŽ: Daša, kako pa ti doživljaš ta naslov?

DAŠA: He, he, he, tako kot vsi ostali v bandu, nimam drugih besed.

MATJAŽ: Album izide v začetku decembra. Snemali ste ga na čisto drugačen način kot se to danes počne v metalu. Odločili ste se za kolutarja, zakaj?

ROK: O tem smo govorili s producentom Sašom in on nam je dal idejo, da posnamemo na ta način, ki se ga danes bandi več ne poslužujejo. Pri tem dobiš toplejši zvok, sliši se velika razlika, če snemaš na trak ali ne. Nobenemu od nas ni žal, da smo se odločili za to. Rezultat je super.
BENY: Izbrali smo starejši način snemanja, tudi zato da bi zvok izpadel bolj old-school.
MATEJ: Tak način ne omoča toliko nasnemavanja in preseravanja z računalniško tehnologijo, tako da je stvar bolj naravno odigrano.
ROK: Zadnje čase močno prevladujejo digitalne zadeve, naša produkcija pa je zelo nenavadna in nepričakovana za današnje čase. Čeprav zvok vseeno ni slabši, le razlikuje se od tistega, kar slišimo danes. Tak zvok se mi zdi zanimiv.
MATEJ: Danes je vse preveč preproduciranih bandov in če bi se odločili za tako produkcijo, bi bili le eni izmed mnogih. V teh primerih je prvi mož banda producent z miško. Ne velja več to, da bi band s samim načinom igranja oblikovali glasbo, ampak se večinoma potem vse naredi naknadno.

MATJAŽ: Kakšna pa je največja razlika v snemanju?

MATEJ: Predvsem ta, da je vse potrebno odigrati v enem kosu. Ne moreš se preseravati in na primer solažo odigrati in sestaviti iz desetih delov.

MATJAŽ: Ste imeli pri tem kakšne probleme?

ROK: Problemov nismo imeli, pomembno pa je bilo, da smo pred tem vse dobro zvadili in da smo v studiu odigrali,kot je bilo treba in da se nismo zmišljevali, kako bi odigrali.

MATJAŽ: Pri zvoku se opazi, da se vsak instrument sliši dosti bolje, predvsem to velja za bas.

MATEJ: Ja, ravno tukaj se opazi ta razlika. Pri sodobni metal produkciji ima bas kitara večinoma le vlogo zapolniti spodnje frekvence, vse ostalo naredijo kitare, kitare delajo glasbo. Tukaj pa seveda pride na dan moj ego, tako da je moral bas priti bolj do izraza he, he, he.

MATJAŽ: Kot na primer solaža pri Free Your Mind?

MATEJ: He, he, he, en solo mora biti.
BENY: Toliko mu pustimo na album, več ne.

MATJAŽ: Pri poslušanju mi je padlo v uho, da si pri besedilih v nekaj primerih uporabil naslove znanih metal albumov, Countdown To Extinction, Innocence Is No Excuse, Love Is For Suckers, Ready An Willin'.

ROK: To ni bilo namerno, sploh nisem opazil, da jih je toliko. To so take močne besedne zveze, ki ti ostanejo v spominu.
DAŠA: Samo za Countdown To Extinction sem opazila. Pa še to verjetno le zato, ker je tako znan album, drugače verjetno ne bi prišel tako do izraza.

MATJAŽ: Pri besedilih vse več uporabljaš tematiko, ki se navezuje na moto rocka, seks, droge in rock 'n' roll.

ROK: To je res ja.
VSI: (smeh).
ROK: V bistvu je to zelo dobra tema za besedila, pa tudi ne bi o tem pisal, če ne bi kakšnih od teh stvari doživljal. Ne bi pisal kar na blef, samo za to, da bi bilo v stilu rock 'n' rolla.

MATJAŽ: Pred leti vas tega še nisem smel vprašati, zdaj ste že polnoletni in vas lahko. Kaj vam je pa od tega mota najbolj všeč?

ROK: Rock 'n' roll.
VSI: (smeh).

MATJAŽ: Kaj pa ostali, samo nasmihate se.

DAŠA: Vse po malem.
MATEJ: Z rock 'n' rollom pride vse zraven.

MATJAŽ: Na Valu 202 ste bili s komadom Spomin izbrani za popevko tedna. Za ta komad najprej niti ni bilo mišljeno, da bo posnet v slovenščini?

ROK: Pri snemanju nas je včasih obiskal kitarist The Drinkers in on nam je dal idejo, da bi bil ta komad primeren za radijske postaje, ker kakšnega No Faith verjetno ne bi vrteli. Nato smo se odločili, da se najprej predstavimo z balado, a s tem ne mislimo, da ta komad predstavlja bistvo albuma. Ni nam žal, da smo se za to odločili, ker mislim, da nam je s tem komadom zelo uspelo.
MATEJ: Namen je bil, da opozorimo nase tudi širšo množico. Pač, ubrali smo tak način, s komadom No Faith bi to zelo težko naredili.
BENY: Upamo pa, da se bodo kasneje na radijskih postajah vrteli tudi kateri drugi komadi, tudi bolj udarni. Tako da pride heavy metal na radije.

MATJAŽ: Kakšni pa so kaj odzivi ljudi, ki vas do sedaj niso poznali?

BENY: Do sedaj še nisem slišal nič posebnega, komad se je šele dobro zavrtel.
MATEJ: Za odzive je zaenkrat še prezgodaj. Pri nas včasih traja tudi do pol leta, da pride do pravega odziva. Redko je takoj pravi bum.
ROK: Mislim pa, da ko komad slišiš na koncu albuma, da ga dojameš drugače, kot če ga takoj kot prvega. Kdo bi si lahko mislil, da smo se skomercializirali, a nismo šli v mehkejše vode. Posneli smo balado, kot jo na vsakem albumu.

MATJAŽ: Imate mogoče v mislih tudi videospot?

ROK: Mislim, da smo zaenkrat zaključili kariero z videospoti. Prvič, za res dober videospot je potrebno imeti veliko denarja, kot drugič pa ti ga tudi nikjer ne vrtijo. Zato se ne splača. Nekateri bandi posnamejo spot in ga objavijo na Myspace, to pa nima večjega smisla.
BENY: Za komad Heavy Metal Girls smo z navadno kamero posneli nekakšen videospot v obliki dokumentarca s snemanja in to bomo objavili na svoji strani.

MATJAŽ: Za Heavy Metal Girls bi lahko naredili malo drugačne posnetke.

BENY: He, he, he, z malo več puncami, samo jih ni bilo na snemanju.
MATEJ: Morali bi snemati na kakšnem žuru, recimo včeraj bi lahko posneli ta spot, he, he, he. Bomo na Myspace objavili slike s tega žura.

MATJAŽ: Ko si ravno pri Myspace. Kakšen se vam zdi, je koristen?

BENY: Meni se zdi zelo kul. Bandi imajo več možnosti, da se povežejo med sabo. Neznani bandi imajo večje možnosti, da se predstavijo in sam se lažje predstaviš tujcem. Je zelo dober način promoviranja.
MATEJ: Dobro je, ker imaš neposreden kontakt s folkom, ki lahko na strani posluša našo glasbo. Nam je Myspace prinesel dosti pozitivnih stvari.

MATJAŽ: Malo nazaj ste omenili, da bi radi, da metal pride na radijske postaje. Se vam zdi, da sodi tja?

BENY: Nam se zdi, da. Če pogledaš, je v zadnjem času spet veliko ljudi začelo poslušati metal in mislim, da bi radijske postaje lahko več vrtele metal izvajalce. Čeprav je v zadnjih dveh letih opaziti, da se vrti več kot včasih.
ROK: Pred petimi leti se metal praktično ni vrtel nikjer, sedaj pa je dosti bolje.
MATEJ: Je pa zanimivo, da na primer, ko pride v Slovenijo neka pop zvezda, ki se jo vrti non stop po vseh radijskih in TV postajah, kot na primer Pink nedolgo nazaj, kjer sem bil tudi sam, je bilo na njenem koncertu tam nekje pet tisoč ljudi. Ko pa pridejo Iron Maiden, ki jih ne podpira noben medij v Sloveniji, pa koncert obišče dosti več ljudi.

MATJAŽ: S prejšnjim albumom ste naleteli na dobre odzive v tujini. Tudi ta album se bo prodajal v tujino. Ali mogoče že kaj bolj resno razmišljati tudi o tujini?

ROK: Tega si zelo želimo. S to japonsko založbo, ki bo spet prodajala naše CDje, se bomo poskušali kaj dogovoriti. Tudi v Nemčijo smo poslali CD na Hellion Records in upamo, da se bomo tudi z njimi spet kaj dogovorili.
BENY: Upamo na tudi več koncertov v tujini, predvsem na področju bivše Jugoslavije, na Hrvaškem.

MATJAŽ: Daša, bila si že na veliko koncertih in festivalih v tujini. Kje pa bi najraje igrala?

DAŠA: Na Bang Your Head in pa na Keep It True festivalih, že zaradi samih bandov, ki tam nastopajo.

MATJAŽ: Od izida zadnjega albuma se vam je zgodilo veliko, lahko rečemo. Kaj pa vam je najbolj ostalo v spominu v zadnjih dveh letih?

VSI: Sigurno koncert z WASP.
MATEJ: Koncert z WASP je definitivno vrhunec naše kariere do sedaj. Drugače pa je veliko lepih spominov, iz, za in pred odrom he, he, he.

MATJAŽ: Sedaj sedimo v vašem še vedno prvem prostoru za vaje, na vaši bivši osnovni šoli. Se vam kaj sanja, koliko časa ste že prebili tukaj?

BENY: Uf, to bi bilo pa potrebno izračunati, he, he.
MATEJ: Tukaj vadimo že sedem let, s tem da smo prva tri leta tu preživeli res veliko časa. Sedaj pa smo tu tedensko tam dve, dve uri in pol.
BENY: S tem prostorom imamo res srečo, še vedno nam ravnatelj pusti biti tukaj, čeprav že nekaj časa ne obiskujemo več te šole. Je pa res, da nikoli nismo počeli nobenih pizdarij.
ROK: Tukaj nikoli nismo imeli nekih žurov, ker vemo, kako zelo je pomembno, da ima band dober prostor za vaje.

MATJAŽ: Razen enega odhoda ste praktično skupaj že od začetka. Bandi ponavadi veliko bolj menjajo svojo postavo. Vas drži skupaj še veliko več kot le band.

MATEJ: To je res he, he, he (in pogleda Dašo).
ROK: Seveda, mi smo ful dobri kolegi in to je prvi pogoj, da band dobro funkcionira.
MATEJ: Fukcionira, he, he. Dobro se razumemo ja, a ne Daša?

MATJAŽ: Daša, zakaj se zdaj vsi obračajo k tebi?

DAŠA: Ne vem, tako kot ponavadi, najlažja tarča.
MATEJ: Ja, najlažja tarča v bandu, he, he, he, več pa raje ne bi.

MATJAŽ: Snemali ste v Studiu Ork s Sašom Kisovcem. Ste mu zaupali, ste vedeli, da ima dovolj izkušenj s snemanjem na trak, ali ste se tudi že kaj ozirali po tujini, po kakšnem metal producentu?

BENY: V tujino nismo nič gledali. Kar se tiče snemanja, smo bili vsi zelo zadovoljni, pri produkciji pa je sodeloval še Matej Režek. Ko smo nesli album v Metro, pa sem Iztoku pomagal tudi jaz. Tako da bom naslednji album miksal verjetno že kar jaz ali pa oba z Matejem. Na začetku so šli pri zvoku že v smer, ki nam ni bila najbolj všeč, zato sem tudi sam potem prišel zraven.
MATEJ: Imeli smo malo problemov, a smo potem našli skupni jezik. Na albumu se vidi, da smo dejansko band kot band, kar danes včasih primanjkuje. Manjka tistega življenja, vse zveni tako kirurško in mi smo se oddaljili od tega.

MATJAŽ: Kako pa je kaj s funkcijami pri ustvarjanju albuma, so se kaj spremenile?

BENY: Zdaj je bilo prvič, da sva z Rokom skupaj ustvarjala komade. Prej sva vsak zase, zdaj pa sva imela skupne ideje, ki sva jih združila. Je zanimivo tudi skupaj delati glasbo.

MATJAŽ: Mateja pa ne spustita zraven?

MATEJ: Ignorirata me, he, he.
BENY: Matej ima večjo vlogo pri aranžmajih. Midva z Rokom sestaviva komade, potem pa on kot zunanja oseba vidi še določene zadeve drugače kot midva.

MATJAŽ: Kaj pa ti Daša?

BENY: Daši je vedno vse všeč.
MATEJ: Ker smo ji vsi všeč, ji je tudi glasba.

MATJAŽ: Povej Daša, kako je, ko ti predstavijo nov komad?

DAŠA: Najprej se ga moraš navaditi, potem pa poskusiš odigrati. Sčasoma pa ti postane kul, ali pa ne, he, he, he.

MATJAŽ: Pa upoštevajo kaj tvoje pripombe?

DAŠA: Ja, ampak saj jih imam bolj malo. Oni se bolj spoznajo na te zadeve.
MATEJ: Na splošno med nami vlada demokracija, tako da če komu kaj ni všeč, potem to »skenslamo«.
BENY: Tudi redko imamo take ideje, da bi komu bile zelo všeč, drugemu pa ne.
MATEJ: Pozna se, da imamo podoben pogled na vse skupaj.

MATJAŽ: Vašo glasbo nekako definira že samo ime. Potem se v glasbi ne moremo nadejati kakšnih posebno velikih sprememb?

ROK: Težko reči, delamo, kar čutimo, kar imamo v glavi. Black metala verjetno ne bomo igrali nikoli.

MATJAŽ: Beny, pred prejšnjim albumom si prvič stopil za mikrofon. Kakšna je bila sedaj razlika pri snemanju vokalov?

BENY: Pri prejšnjem albumu sem vokal že precej vadil in nisem še bil tako zelo pripravljen kot sedaj. Takrat še nisem dosti vadil izgovorjave, ker sem bil še bolj usmerjen na obliko glasu. Sedaj pa sem se bolj posvetil naglaševanju.

MATJAŽ: Kako pa je bilo na koncertih, ko si prvič ob kitari tudi še pel?

BENY: Že od nekdaj nisem imel problemov, čisto na začetku sem to že počel. Pa tudi drugače sem med igranjem vedno lahko govoril. Pri enem delu enega novega komada sem prvič ob petju tudi soliral in tudi tu nisem imel problemov. To sem moral bolj zvaditi.

MATJAŽ: Za prejšnji album ste veliko koncertirali. Headlinerski koncerti so bili zelo dolgi. Verjetno boste za nove koncerte kaj spreminjali, boste igrali še več lastnega materiala in manj priredb?

BENY: Ja, večinoma bomo igrali lastne komade, odigrali pa bomo tri, štiri priredbe. Smo jih pa tudi zamenjali in to naj ostane presenečenje.
ROK: Gre pa za udarne klasike.

MATJAŽ: Nekaj koncertov je potrjenih. Načrtujete tudi kakšno turnejo, ali bodo koncerti bolj posamično?

BENY: V Sloveniji je zelo težko imeti pravo turnejo.
ROK: Ne želimo igrati v vsaki luknji za dvajset ljudi, več želimo igrati po večjih prizoriščih.

MATJAŽ: Metalsteel ste bolj popularni na Notranjskem, v Ljubljani in okolici, Primorskem, drugod manj.

ROK: Zdaj bomo šli še malo več na Štajersko.
BENY: Tam smo bolj malo igrali, samo pa vseeno več hodili tja.
MATEJ: Ja, do sedaj smo si posamezno pripravljali teren, zdaj gremo pa tja še z bandom he, he, he.

MATJAŽ: Verjetno si bil ti glavni pri tem?

MATEJ: Ja, imel sem kar nekaj poslovnih obiskov v Mariboru, pa Beny tudi.