IVAN: Pozdravljen, Chance. Kako je biti v Evropi in Sloveniji ... prvič, če se ne motim?
CHANCE: Pozdravljen. Fantastično se počutim. Res je, prvič smo v Evropi in tudi v Sloveniji. Nikoli si nisem mislil, da bomo sploh prišli ven iz ZDA in igrali pri vas ali pa sploh v Evropi. Že to, da smo podpisali pogodbo z založbo je bilo "wow", hahaha. Veš, obstaja veliko zasedb v ZDA, ki bi hotele biti na istem kot mi, a v ZDA je vse proti tebi. Zato sem toliko bolj vesel, ker smo tukaj.

IVAN: Jebentiš ... sem mislil, da vsaj v ZDA nimate nekih težav s prebojem naprej, še posebej, če igraš metal in ne metalcore, haha. Očitno sem se motil. No, zdaj pa gremo k vaši glasbi – kako ste izbrali stil, ki ga igrate? Ko sem vas gledal, sem imel občutek, da so na odru Helloween z black metal vokali ...
CHANCE: Gre za končen rezultat, ki temelji na vpeljevanju vplivov vseh članov zasedbe – vsak izmed nas obožuje rahlo drugačno glasbo in ko združimo vse to skupaj, dobiš to, kar si slišal. Gre pa za metal raznih vrst in zvrsti. Obožujemo VES metal, zato ga tudi igramo in zvenimo kot nekaj takega. Hočemo igrati vse, kar nam je všeč.

IVAN: S tem se brez težav vključite v vsak turnejski paket?
CHANCE: Hehehe, prav imaš. Igrali smo z black metalci, death metalci in tudi s thrash metalci. To je izziv za nas. Na tej turneji igramo s Cephalic Carnage in Hate Eternal – oba igrata death metal – zato ni tako lahko prilagoditi se njihovi publiki. Nikoli ne vemo, kdo in kaj nas čakata. Če pogledamo, kako je sploh možno, da smo tukaj ... Vsako mesto ima 50-60 ali 100 bendov, ki imajo isti cilj. Vsi hočejo igrati in živeti od tega. Če pomislim, da je naša glasba všeč ljudem, upoštevajoč, da je zgolj v enem ameriškem mestu na tone bendov, sem resnično, resnično hvaležen. Ljudje nas radi gledajo in nas podpirajo in temu smo hvaležni.

IVAN: Kul. Kako ljudje reagirajo, ko vas vidijo in slišijo?
CHANCE: Nekaj dni nazaj smo igrali v Pragi. Označili so nas kot "pink metal" in nas preprosto zasovražili, hahaha.

IVAN: Verjetno so bili to ljudje, ki doma častijo Judas Priest, a so se pred prijatelji, ki poslušajo zgolj Suffocation, skušali izkazati kot pravi death metalci, hehehe.
CHANCE: Hahahaha, res je. Kdo ve ...

IVAN: Ali imate veliko težav, ko ustvarjate glasbo, ki vključuje toliko vplivov? Ali obstaja strah, da ljudje dejansko ne bi vedeli, kaj sploh hočete oz. da niste prepričani, kaj naj bi sploh bili?
CHANCE: Niti ne. Ljudje nas različno poimenujejo – thrash resurgents, black thrash, death thrash ... veliko stvari je v našem loncu. A se ne sekiramo. Počnemo, kar se nam zahoče in ne skrbimo, če pesem zveni preveč thrash metal ali black metal ali kaj drugega. Pišemo takšno glasbo, ki nas spravi v dobro voljo, ki nas poživi, ki nam ugaja. To je metal, ob katerem se nam postavljajo dlake pokonci. In dokler počnemo prav to, kar sami hočemo, nimamo težav.

IVAN: In kdo je torej vplival na vas?
CHANCE: Overkill z Bobbyjem Blitzem, stara Metallica, Exodus, Vio-Lence, Testament, Immortal, Watain, Dying Fetus, Broken Hope, Suffocation, Deicide ... Veliko jih je.

IVAN: Kako tak bend preživi v Ameriki?
CHANCE: Težko. Turneje so daljše, stroški večji, prodaja plošč pa slabša. Ni veliko denarja, če igraš metal. A tega se zavedamo. Gre za težko delo, a ga obožujemo.

IVAN: A imate poleg benda še kakšne službe:
CHANCE: Nekateri delamo v trgovinah s ploščami, nekateri nič, nekateri tetovirajo, hahaha. Ni pravih služb, band je naša služba.

IVAN: Kakšno pa je vaše mnenje o "thrash revivalu"?
CHANCE: Testament in Exodus – zadnji albumi so res boljši od večine modernega metala. Ni toliko dobro kot klasike, a vseeno. Nikoli se niso prodali. Pri 50-tih letih uničujejo bende, ki so sranje ... to je zakon! Res nam dajejo upanje ...

IVAN: Kaj pa mlajši bendi a la Warbringer, Municipal Waste ...?
CHANCE: Zdijo se mi kul, a izgled, ki spominja na osemdeseta ... to je butasto. Igraj thrash, ne oblači se kot Dave Mustaine v osemdesetih. Super pa je, da igrajo tako glasbo. Res pa, da igrajo stare stvari, ki imajo tudi nekaj novega noter.

IVAN: Kje ste dobili ime Skeletonwitch, ki je res metal?
CHANCE: Naš prijatelj v Ohiu se je tega spomnil. Sprva je bila šala, še posebej, ker smo ob tem iskali imena kot Steel Throne, Hardshocker itd. Ko je omenil besedo "skeletonwitch", smo se vsi sprva res smejali. Potem pa se je čisto prijelo.

IVAN: O čem pa pojete?
CHANCE: O temačnih zadevah ... zlo, a ne satanizem. Zlo je lahko zabavno, ne pa (začne kruliti – op. I. C.) "I love Satan!!!" Rad pojem o umorih, vojni itd. ... Fikcija pač, nič drugega. Hočemo, da ljudje uživajo ob naših pesmih.

IVAN: Na kakšen način pišeš besedila?
CHANCE: Običajno si nataknem slušalke, vklopim walkman ali ipod (nimam pa discmana, hehe), ne prižigam sveč, ampak se raje vsedem, se nakadim in pišem pesmi. Potem preberem in jih popravljam. Za eno pesem porabim par dni. Namesto sveč raje odprem kakšno pivo ... ne režem se po telesu, hahaha ...

IVAN: Kaj pa novi posnetki, CD, DVD, na katerem kažeš, kako skejtaš med poslušanjem Manowar?
CHANCE: Hahahaha ... Novi album bo verjetno izšel leta 2009, saj nismo napisali niti ene pesmi ... pričakujte pa pivo, metal in vse to. Zdajšnji album – Beyond The Permafrost – ima 13 pesmi na evropski izdaji, 12 na ameriški, hahaha ... Naša glasba je black/thrash z vplivi death metala in tradicionalnega metala z brutalnimi vokali. Raising Hell all the time!!!