SANELA: Mi lahko prosim za začetek najprej na kratko predstaviš band v trenutni zasedbi in vlogo vsakega izmed članov?
ŠREMF: Skupina ŠUS trenutno deluje v sveži zasedbi. V bandu smo jaz, Boštjan Avbršek – Šremf kot vokalist, kitarist in pa avtor glasbe in besedil. Sicer smo v prejšnji zasedbi glasbo ustvarjali skupaj, potem sem pač ostal sam. Tu je tudi David Toman kot prvi kitarist, ki je iz Celja in ki je včasih igral v Giljotini, Dragan Bagarić – Bagi je na basu in igra še v Interceptorjih in je tudi bivši član Giljotine. Pred kratkim pa smo se povezali še z bobnarjem, ki je iz Mežice in ki se je oglasil na naš oglas. Zanimivo se nam je zdelo, da je bil zainteresiran za delo na daljši rok, in čeprav je sam že takrat omenil, da bobnov ni igral že kar nekaj časa, nam je na avdiciji in s kasnejšim trdim delom dokazal, da si definitivno zasluži igrati v našem bandu. Torej Kičo Likavec na bobnih.

SANELA: Glede na zgodovino banda bi lahko rekli, da ste zamenjali kar nekaj članov. Kako delujejo stvari trenutno, kakšno je vzdušje v bandu in kako shajate?
ŠREMF: V bistvu se mi zdi, da smo v trenutni zasedbi med seboj na nekakšen način »soulmates«. Bobnar je prinesel veliko novega zagona, ostali člani pa delujemo, kot da bi bili rojeni skupaj. Verjamemo v dejstvo, da samo delo prinaša uspeh, zato se imamo za resen in zagnan band, v katerem ni mesta za »zajebancijo«. Za merchandise, organizacije koncertov in promocijo sem odgovoren in zadolžen jaz, ostali trije pa se pri tem postopno skušajo angažirati in mi pomagati.

SANELA: Kako vam uspe delovati in napredovati na relaciji Velenje-Celje?
ŠREMF: Če si v bandu s srcem ti to ni težko. Stvar je tudi v tem, da se dogovorov strogo držimo in kar se tiče vaj, je odpovedni rok najmanj dva dni, razen če ti je kdo umrl ali si si polomil obe roki in res ne moreš priti. Se pa načeloma dogovorjenega vsi držimo, ker smo dobesedno zasvojeni z glasbo in vaja lahko traja tudi po cel dan.

SANELA: Kaj vam kot skupini oziroma tebi kot posamezniku pomeni glasba? Kako jo ustvarjate in kako gledate na svoje stvaritve?
ŠREMF: Naša glasba nam očitno pomeni ogromno in zato veliko vlagamo vanjo. Če nekaj rad počneš, se to dogaja spontano in je tesno povezano eno z drugim. Glasba nam nekako predstavlja občutek, ki ti ga da mesto Velenje, kjer sem odraščal in kjer sem se »navlekel« yugo nostalgije, hiperaktivnosti. Tako se je zgodilo, da sem si sam iz čistega popoldanskega brezdelja omislil kitaro in se začel z igranjem le-te aktivno ukvarjati. Kasneje sem začel pisati tudi besedila. In tako se je vse skupaj začelo počasi odvijati. Kot band skušamo skozi komad posredovati neko določeno sporočilo, ogromno takšnih in drugačnih čustev in besedilo mora ta vidik seveda spremljati, zato ne pišem kultnih besedil, temveč le svoje mnenje, ki pa je sicer zaradi okolja, v katerem živim, v katerem vsi živimo, takšno, kakršno pač je. Ponosen sem na svoje kreacije in rad igram glasbo, ki jo ustvarjam. Sicer pa stavimo na naše live nastope, kjer lahko pokažemo točno tisto, kar smo in kjer lahko posredujemo ljudem svojo glasbo najbolj neposredno in iskreno. Mislim pa, da so ljudje tudi več kot naveličani hude »šminkerijade«, ki samo sledi trendom in ki nikoli ne položi vseh kart na mizo, obenem pa pričakuje nek hud uspeh. Glasba mora biti drugačna in osebna za tistega, ki jo ustvarja, predvsem pa mora združevati ljudi in dajati »balkanski feeling« ljudem, ki ga še niso navajeni.

SANELA: Kakšno pa je sporočilo, ki ga skušate posredovati, približati ljudem?
ŠREMF: Recimo, da je naše sporočilo predvsem v tem, da skušamo ljudi s svojo glasbo ozavestiti o marsikaterih aktualnih problemih v našem svetu, pa če govorim o vojni, izkoriščanju, čudni razporeditvi dobrin in tako dalje. Od mladih v razvoju zahtevamo, da poznajo grozote do potankosti, potem se pa zelo čudimo, ko je na svetu toliko »sranja«. Čudimo se, od kod jim vsa ta agresivnost in od kod kriminal. Mladini je treba ponudit kakšen ventil, da svojo jezo izpusti in preko glasbe in glasbenega udejstvovanja se to lahko odlično izvede. Včasih jih je treba samo usmeriti na pravo pot, pot brez pijančevanja iz dolgčasa, ki se pri mladem telesu hitro razvije v alkoholizem, brez izkoriščanja takšnih in drugačnih drog. Vendar s tem, ko bi zadeve uredili, bi na strani močnih nekdo izgubil svoj dodatni vir prihodka. Potrpljenje, spoštovanje in trezno razmišljanje so stvari, ki manjkajo v naši družbi. Ljubi svoj prav, vendar pa spoštuj tudi vse ostale.

SANELA: Mi lahko izpostaviš nekaj dejavnikov - glasbenih, filozofskih mogoče, ki so izoblikovali vaš pogled na glasbo in vaš odnos do le-te?
ŠREMF: Kar se mene tiče, so name najbolj vplivali: Slovenija, Balkan, Stara Metallica definitivno, Iron Maiden, Kaoz itak, Epidemic Zone, Pomaranča, veliko slovenske rock scene; od Šank Rock do Predina. Edina zvrst, ki mi nikoli ni ustrezala, je glasba brez kitare. Za ostale v bandu pa recimo, da najbolj Metallica, brez Slayer si ne znamo predstavljati našega obstoja, Anthrax, Annihilator… praktično hitrost brez mučkanja in opevanja tem, ki so nam že vsem poznane, brez jokanja na odru.

SANELA: Kaj je vaš moto in katera izkušnja vas je navdihnila zanj?
ŠREMF: Naš moto je: »Otroci, hodite v šolo, ne bo vam žal!« (hehe) Resno, moje osebne izkušnje (12 let dela v rudniku) so me do dobra izučile in ni treba vsem skozi to. Škoda je vseh teh mladih generacij, ki še prihajajo. Rojeni so v potrošniški svet, kjer jim je vse na dosegu roke oz. klika. Vse se jim zdi preveč enostavno in sami sebi se zdijo preveč pametni, potem pa v svetu »odgovornih« pogrnejo. Zavzemam se za to, da se mladi družijo, ustvarjajo in ne počnejo stvari, za katere jim bo kasneje žal. Glede fraze, ki je zapisana na hrbtni strani naših majic: »Ze ene je zajebano, za druge pa ne.« Pač tako imamo v našem svetu urejeno. Koliko ljudi se bori za tisto osnovno preživetje! Praktično rodijo se v zlatu, nič jim ni treba početi, nič ne naredijo za to in potem tega niti nočejo vrniti na nek način. Vsaj v zahvalo tisti sili, ki jih je postavila na ta položaj. Ali pa ljudje, ki jim uspe in se rešijo, pridejo na nek položaj, tisti tako ali tako pozabijo na to v kakšnem »dreku« so bili še pred kratkim in kako kratka je pot do tal, ko ti nekdo na hitro poreže krila. Mi rudarji to dobro vemo.

SANELA: Omeniva demo. Mi ga lahko prosim na kratko predstaviš? Kako in kje je potekalo snemanje?
ŠREMF: Demo je sicer star že eno leto. Ampak zgodba se je začela, ko smo dobili novega kitarista, ki se je, če samo omenim, na prvih vajah naučil celih šest komadov in ki je očitno naravni talent, fenomen, sam ga kličem »jukebox«, ker ti dejansko lahko izpolni katerokoli glasbeno željo. Torej, v band smo dobili Kirka Hammeta in kako ga boš ti navaden »šalabajzer« obdržal? Tako smo se odločili, da posnamemo demo. Snemali smo ga v Celju v prostoru za vaje, kjer nam je z malo improvizacije uspelo. Na snemanju smo spoznali novega basista, sicer basista iz banda Giljotina, ki smo ga nekako uspeli navdušiti in prepričati, da se nam pridruži. Tip je res stroj na basu. Ker imamo dvanajst enakovrednih komadov, ki smo jih uspeli ustvariti skozi čas obstoja, se je bilo težko odločiti za nek izbor. Novi komadi so tehnično bolj izpiljeni, medtem ko so stari bolj na »šusu«. Na koncu smo se odločili za Bad Luck, ker nam je vsem pri srcu, The Game zaradi »naspidiranosti« in dolžine, Lajf s svojim geslom: »Za ene je zajebano, za druge pa ne.«, ki je fanom najbolj ostal v spominu. Izbrali smo tudi War Heritage, ker je dober komad, ki ima močno sporočilo in je na nek način drugačen. Kot zadnja dva komada pa sta se na podlagi žreba na demu znašla Demokradija in The Hell is Closed. Želeli smo prihraniti material za album, ki bo enako zanimiv kot material z dema, zato smo na oba seznama vključili komade s slovenskimi in angleškimi besedili.

SANELA: Zakaj pa si se odločil za pisanje besedil v slovenščini?
ŠREMF: Če hočeš doseči uspeh, moraš (hočeš ali nočeš) postati idol generacije. In kako boš postal njihov idol, če jim ne znaš pristopiti v materinem jeziku? Enostavno, to je to. Tako se ljudje hitreje najdejo v naši glasbi in kaj pa veš, mogoče bomo tudi mi nekoč igrali na velikem odru Metalcampa, kjer se bo tisoč ljudi gladko drlo »Za ene je zajebano, za druge pa ne.«

SANELA: Bi se lahko opredelil, če bi te vprašala po vašem oziroma tvojem najljubšem nastopu? V katerem kraju vas fani najbolj podpirajo?
ŠREMF: Definitivno vedno pred velenjsko publiko, ki pa je vedno prisotna na naših nastopih. Tudi Gradec se nam je zaradi sproščenosti vtisnil v spomin, ampak tudi tam so nas podpirali Velenjčani. Dober občutek je igrati pred ljudmi, ki so tako zagreti in zvesti. Ko smo na odru, skušamo tistim, ki nas podpirajo, dati kar se da največ. Nastop je načrtovan že v naprej, da na odru ne izgubljamo časa, ki je dragocen tako za nas kot tudi za naše fane.

SANELA: Lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo kakšen nastop?
ŠREMF: Želeli smo si igrati na Metal Mani-i, ampak na žalost smo se prepozno prijavili. Prej se tako ali tako nismo mogli, ker pač še nismo imeli bobnarja. Bilo bi nam v čast igrati med vsemi slovenskimi bandi, ki so napovedani za ta festival in verjamem, da bi velenjska mladina naredila žurko in ne nazadnje tudi kupila kar nekaj vstopnic. Ampak medsebojna podpora očitno ni v interesu nikogar. Takšna pač je naša slovenska scena. Drugače se pa trudimo, da bi čim več igrali, da bi imeli več nastopov, vendar je res težko organizirat takšne stvari, če nimaš managerja.

SANELA: Kaj misliš o trenutnem stanju na slovenski sceni?
ŠREMF: Mi osebno smo res sproščeni in se res zavzemamo za povezovanje ljudi med seboj, za medsebojno pomoč. Želimo spoznavati nove bande, medsebojno sodelovati in se podpirati. Medtem pa s slovenske scene dobimo »šamar« v obraz. Ljudje letijo, kot da jim je neverjetna stvar uspela s tem, ko igrajo, kot da si na tekmovanju. Bandi se ne družijo med seboj, čudno so nastrojeni drug do drugega in na nek način skušajo ostale poriniti v tla do nafte, samo da bi njim kot posameznikom uspelo. Cela ta slovenska scena je napihnjena do konca in z ljudmi se še pogovarjati ne moreš na normalen način. Ko oddaš oglas na Paranoidu, da iščeš bobnarja, dobiš kot odgovor sporočilo, da si slabo igral na prejšnjem koncertu, in da bog ne daj, da bi še kdaj sploh dobili bobnarja. Res me moti ta odnos, ki ga imajo ti posamezniki do teh stvari. Bog ne daj, da slučajno dobimo pogodbo z založbo ali pa celo managerja. Potem bi nas tako ali tako pojedli, takrat bi bili pa itak »dreki«.

SANELA: Kakšni so načrti za prihodnost banda? Kaj pričakujete od prihodnosti?
ŠREMF: O teh zadevah smo se med seboj resno pogovarjali in naš načrt je izdati najmanj 5 albumov, vendar ne dobimo nobene resne ponudbe s strani založb. Mislim, da resno potrebujemo managerja z jajci, ki mu ni nerodno, ki zna najti pot ne glede na teren in ki bi mu bil izziv delati z nami. Če se najde kakšen zagnan, pa mu zagotovo na bo žal, ker mi nismo band, ki obljublja in ne naredi ničesar. Pripravljen imamo material za album in do decembra bomo imeli tudi skoraj ves material za naslednjega. Imamo ogromno idej in ni nas strah delati, ustvarjanje nam ne predstavlja nikakršnega problema. Naša prednost je v tem, da smo drugačni in takšni želimo ostati tudi v prihodnosti. Seveda pa je naša velika želja, da se predstavimo celjski publiki kot domač band in da nas sprejmejo in podprejo kot v Velenju! S tem bi tudi začeli izpolnjevat naš moto Metal connects.

SANELA: Kdo se je domislil slikovitega kolaža, ki nas pozdravi na vaši internetni strani
ŠREMF: Naš cilj je, da bi pustili vtis na ljudeh, ki se po kakršnemkoli naključju znajdejo na naši internetni strani. V njih želimo željo in radovednost, da malo »počekirajo«. Saj veš, če te nekaj nasmeji, si to zagotovo zapomniš. Ob enem pa želimo ljudem pokazati, da nismo nikakršni zvezdniki in da si to niti ne želimo biti. Smo pač »zajebanti«. Naše načelo je na nek način: »Be our friend and we'll be yours.« Vse to nam je izdelal naš prijatelj Jasenko Ivančević.

SANELA: Kaj pa glede fanov? Kaj lahko poveš o vaših fanih?
ŠREMF: Ne vem no. Sam se čudim in ne morem verjeti, da se mi to dogaja. Vsak band si želi na svojem koncertu videti ljudi v prvi vrsti, ki se razmetavajo. Mi imamo to že od samega začetka. Naši fani nas spremljajo povsod in nam s tem izkazujejo ogromno podpore, ki nas žene naprej, da smo še boljši. To zelo spoštujemo in to nam ogromno pomeni. Za moje pojme imamo mi najboljše fane na svetu in z vsakim nastopom jim skušamo izkazati hvaležnost. Bomo pa seveda videli kako nas bojo ljudje sprejeli drugje.

SANELA: Kaj bi povedal za konec?
ŠREMF: Noben manager nima jajc, da bi nas »fural«. (hehe)