Mephistophelian

29. 8. 2012

Spraševal:Dejan Klančič
Odgovarjal: DALIBOR
Mephistophelian

Mephistophelian so slovenski death metal band z Dolenjske (Metlika/Novo mesto). Band ima tudi v letu 2012 za seboj kar nekaj na sceni odmevnih koncertov, po koncertno »nabasanem« poletju pa se želijo fantje za nekaj časa posloviti od glasbenih odrov in se posvetiti pisanju novega materiala. Rezultat odrske tišine naj bi bila izdaja studijskega prvenca, o katerem je med drugim natančneje spregovoril Dalibor, bas kitarist.



DEJAN: Mephistophelian ste julija nastopili skupaj z Aborted v Ljubljani in Benighted v Črnomlju. Poleg občutkov na odru me predvsem zanima, kako ste se ujeli s člani obeh glavnih nastopajočih bandov.
DALIBOR: Res je, bilo je super. Sicer smo imeli na Aborted nekaj tehničnih težav, ampak nekako smo se sprijaznili, da je to del »battlefielda«. Špil z Benighted je res uspel, imeli smo se super. Sploh Benighted so resnično dečki in pol, tako da smo se z njimi kar hitro poštekali. Drugače smo se z obema bandoma ujeli dobro, več ali manj smo se pogovarjali in se zafrkavali, nekaj smo se tudi dogovarjali o sodelovanju v prihodnje.

DEJAN: Je torej v navadi, da se iz prijateljskih vezi, ki se navežejo tekom skupnega nastopa oziroma turneje, kasneje razvije še dodatno sodelovanje? Kateri nastop, ki je nastal na takšen način, je bil za vas najpomembnejši?
DALIBOR: Menim, da ja. Vsaj takšne so naše dosedanje izkušnje. Sicer ostajajo zaenkrat vsi bodoči nastopi v fazi dogovarjanja, toda za naslednjo koncertno sezono Mephistophelian je odprtih že kar nekaj projektov.

DEJAN: Ali je glasbo belgijskih Aborted ter francoskih Benighted tudi kdaj možno slišati iz zvočnikov doma ali v avtomobilu? Kakšno glasbo sicer poslušaš?
DALIBOR: Definitivno, oba banda poslušam dokaj redno, predvsem Aborted, oni so zame med top 10 bandov. Aborted so odličen band za v avto, edini problem je, da ponavadi začnem pretiravati s hitrostjo, he, he. Kar se ostale glasbe tiče, poslušam precej mešano, ampak skoraj vedno je skupni imenovalec metal ali trše oblike rocka.

DEJAN: Kakšni nastopi so vam bolj všeč: kadar nastopate skupaj s še samo enim, največ dvema bandoma ali bolj uživate, ko vas nastopa pet bandov ali več?
DALIBOR: Načeloma je nam/meni vseeno. Zna pa priti v klubih do problemov, če je veliko bandov, zaradi logistike in prostorske stiske. To je po mojem mnenju najslabša stvar teh že skoraj festivalskih koncertov. Načeloma pridemo in odigramo za publiko, ki nas je prišla pogledat in to je to.

DEJAN: To pomeni, da se kasneje po nastopu (redno) pomešate med občinstvo in z njim preživite čas do poznih jutranjih ur? Kaj pa pred nastopom? Se raje zadržuješ v zaodrju in se mentalno pripravljaš na nastop ali si ogledaš kolege, ki igrajo pred vami?
DALIBOR: Seveda! Tisti, ki nas poznajo, vedo, da gremo ponavadi zadnji domov, tam okoli šeste ure zjutraj, he, he. Pred nastopom se skušam/o čim bolj privaditi na dane razmere in vzdušje, da je koncert čim bolj sproščen in domač. Če bi se zadrževal v zaodrju, bi po mojem bil nervozen in neučakan, saj bi mi bilo dolgočasno. Definitivno pogledam kakšen band pred in po našem koncertu, včasih sem kar fasciniran nad določenimi našimi in tujimi bandi.

DEJAN: Avgusta, natančneje 14., naj bi igrali na Mind Abortion festivalu v Novem Marofu na Hrvaškem. V tem primeru ne gre za festival, temveč za koncert s petimi nastopajočimi. Bi lahko podrobneje predstavil tale dogodek? Kako je prišlo do sodelovanja, poznaš katerega od organizatorjev?
DALIBOR: V bistvu je to naša verzija Metal Exchangea, saj smo mi poklicali hrvaški band Chained In Agony na naš koncert v črnomeljski klub MKK in avgusta so nam oni želeli vrniti uslugo z nastopom na Mind Abortion festivalu. Organizator Mind Abortion festivala pa je manager od Chained In Agony, Filip Novak. Sicer pa je prišlo kar do številnih sprememb v zvezi s tem festivalom in še sami dolgo nismo vedeli, kako in kaj. Prišlo je do problemov s tamkajšnjo občino in številnih sprememb, sploh v zvezi z datumom nastopa. Ta je bil namreč prestavljen na soboto, 11. avgusta, takoj po Metalcampu, kar je za nas sprva predstavljajo precejšen napor. No, kasneje pa smo na žalost morali nastop odpovedati, ker je Deni ostal brez glasu.

DEJAN: Ah, saj res, Metalcamp je bil letos bolj pozno na sporedu. Najprej: kako je bilo? Letos je izbor ekstremnih metal bandov bolj šibak, a vseeno po tvojem okusu?
DALIBOR: Izbor je res bil precej slab. Sicer so bili Nile pa Cattle Decapitation super, ki sem si jih tudi ogledal. Žal sem zamudil Gorguts, ker sem prišel šele v torek. No ja, pa tudi Milking The Goat Machine so bili precej zabavni, verjetno zmagovalci večera po mojem mnenju, je bila kar dobra fešta …

DEJAN: Kaj sicer meniš o vsem tem govoričenju in prerekanju okoli našega največjega festivala? Meniš, da mu grozi podobna usoda kot vsem drugim projektom, ki sčasoma podležejo prevelikim finančnim apetitom posameznikov?
DALIBOR: Ne poznam ozadja zgodbe, niti trenutnega stanja, tako da raje ne bi komentiral. Resnično pa upam, da bo razum prevladal in da se bodo organizatorji med seboj dogovorili ter našli najboljši sporazum. Bila bi res katastrofa, če bi festival propadel, sploh z oziroma na dejstvo, da bi naj bil letošnji najuspešnejši doslej.

DEJAN: Ideja o verigi koncertov, ki temelji na mednarodni izmenjavi bandi, v sklopu katere bandi prevzamejo vlogo nastopajočih in organizatorjev, ti je torej znana. Kakšne so sicer vaše izkušnje z Metal Exchange?
DALIBOR: V bistvu smo Deni, Renato in jaz že bili deležni tega projekta, ko smo z Mordenom nastopili v Train Stationu v Kranju. Smo v kontaktu s Horns Of Hattin v zvezi s koncertom na Dunaju, tako z Mordenom kot Mephistophelian. Ideja je seveda kul. Kot sem že omenil, delamo nekaj podobnega mi že v sodelovanju s Chained In Agony, dogovarjamo pa se tudi z drugimi hrvaškimi bandi.

DEJAN: Ko ravno omenjaš Mordenom … Kakšna je naveza med Mordenom in Mephistophelian?
DALIBOR: Naveza je zelo tesna, saj prihajamo iz istega kraja, tako da se poznamo že precej časa. Nekje od poletja 2011 smo pri Mordenom poleg Denija, ki je stalni član že kar nekaj let, še Renato na kitari in jaz na basu. Zaenkrat samo kot pomoč pri izvedbi v živo. Omenil bi še, da smo z Renatom in Denijem, še preden je ta šel k Mordenom, igrali skupaj pri njemu doma. Nikoli pa nismo našli bobnarja, da bi dokončali band. Ko to govorim, imam občutek, kot da je bilo to dvajset let nazaj, he, he … Je pa res, da smo bili takrat še precej šmrkavi. Mordenom so v bistvu Denijev prvi resen band, mi smo si ga sposodili za projekt Mephistophelian. Na koncu se je odločil, da bo pri nas stalni član. Sodelovanje je zelo tesno in pomembno, saj si izposojamo opremo in kot sem omenil tudi člane, zaradi česar bi bilo brez medsebojne pomoči marsikaj nemogoče ali težko izvedljivo.

DEJAN: Kje se vidiš čez petnajst let? Na odru, kot aktiven član ekstremne metal zasedbe, ali v zaodrju, kot organizator koncertov? Kaj te bolj veseli, kje vidiš svojo prihodnost?
DALIBOR: Sicer so sanje vsakega glasbenika živeti od glasbe, ki te veseli, ampak kot vsi vemo, je to zelo težko oziroma utopija. Drugače pa ja, volja bo ves čas prisotna, v to sem prepričan. Mislim, da bo največji problem usklajevanje s službo in seveda, enkrat v prihodnosti, ko bo pač pravi čas za to, z družino. Bil bi res dosežek, če bi čez petnajst let še zmeraj igral z Mephistophelian in do takrat izdal nekaj studijskih albumov. No, mogoče pa to niti ni tako nemogoče, kot zveni, he, he. Organizacija koncertov me zelo veseli, do sedaj smo z bandom organizirali koncert v MKK Črnomelj in tri koncerte v okviru t. i. »Blasphemy festa«, ki so kot nekakšna naša znamka. Sicer je vse skupaj precej naporno, če človek želi, da res vse teče tako kot mora. Toda, ko je vsega konec, je občutek res super.

DEJAN: Se morda ukvarjaš z glasbo še s katerega drugega vidika?
DALIBOR: Nekaj izkušenj sem do sedaj zbral tudi kot stage manager, backliner, snemalni inženir in še kaj, sicer vse na amaterski ali prostovoljni bazi. V bistvu mi je všeč vse, kar ima kakršno koli vezo z glasbo. Vsekakor bi se rad v življenju preživljal z nečim, kar je povezano z glasbo na takšen ali drugačen način.

DEJAN: Na uradni spletni strani banda sem zasledil le dve pesmi (Primal Un-Godliness ter Morbid Source), ki ju zastonj ponujate vsem, ki bi jih vaša glasba zanimala. Toda glede na številne pretekle koncertne nastope imate zagotovo napisanih več kot le dve skladbi. Lahko pričakujemo izdajo studijskega prvenca? Kakšen bo: brutalen ali tehničen?
DALIBOR: Res je, seveda imamo napisanih več kot dve skladbi. Materiala imamo skoraj že za studijski prvenec. Jeseni se imamo namen za nekaj časa posloviti od koncertnih odrov, v tem času pa bomo delali na novih skladbah ter se pripravljali za odhod v studio. Album naj bi bil izdan naslednje leto. Ta bo mešanica vsega, hiter in počasen, resnično delamo na tem, da ne bo izpadel dolgočasno. Se pravi groovy, tehničen, hiter in počasen hkrati. Sicer pa, pustimo se presenetiti, ker je tako ali tako še zmeraj vse »under construction«. Zato imamo v komadih kar nekaj breakdownov in nekaj srednje hitrih delov, ki bodo, upam, poskrbeli za zadostno mero raznolikosti. Upam pa tudi, da bo slišen napredek od prvih dveh singlov, ki sta bila praktično prva dva komada, ki smo jih napisali pred približno tremi leti.

DEJAN: Kakšne bodo pesmi: kratke, dolge oziroma koliko jih načrtujete?
DALIBOR: Pesmi bodo v povprečju dolge okoli štiri minute, vsega skupaj naj bi jih bilo okoli deset. »Work is still in progress«, tako da ne vemo točno. Po mojem tudi ni pomembno, kako dolg je komad. Če si z njim povedal vse, kar si mislil, je tudi ena minuta lahko dovolj. Naš drugi single Primal Un-Godliness je recimo dolg dve minuti in pol, medtem ko se nekatere pesmi približujejo petim minutam.

DEJAN: Kakšne pa sicer ti raje preigravaš: kratke, hitre in udarne ali dolge, epske in zamišljene?
DALIBOR: Načeloma imam raje krajše in udarne, kar je tudi značilnost naše glasbe. Ne znam si predstavljati Mephistophelian komada, ki bi bil dolg deset minut. To bi bilo po mojem resnično dolgočasno. Poleg tega se nam ne ljubi težiti z dolgimi in epskimi komadi, to enostavno ni Mephistophelian. Če bomo kadar koli začutili potrebo po epski glasbi, bomo naredili nek stranski projekt; mogoče enkrat, ko bomo starejši in bolj leni, he, he.

DEJAN: Kje (založba) in s kom (producent) boste posneli svoj prvenec?
DALIBOR: Na žalost založbe še nimamo, tako da bomo morali za vse stvari v zvezi z izdajo prvenca poskrbeti sami. Seveda pa se trudimo, da bi našli prodorno založbo, ki nam bo omogočala dober razvoj banda in predvsem dobro promocijo. Producent bo Luka Božič, s katerim sodelujemo že vse od začetka. On bo odgovoren tudi za snemanje, miks in mastering.

DEJAN: Pred intervjujem si mi izdal, da pred albumom načrtujete izdajo singla. Imate pesem zanj že posneto? Se bo ta razlikovala od različice na albumu?
DALIBOR: Ja, je že posneta. Najverjetneje se bo kar precej razlikovala od različice na albumu, če bo sploh prišla na album. Nekako imamo za album razdelan koncept, v katerem pa žal bolj medlo vidimo ta komad, saj se že na splošno razlikuje od vseh ostalih. Meni osebno je komad odličen in ga zelo rad igram, vendar, ali bo prišel na album, bomo pa še videli. Ga pa igramo v živo, tako da ga lahko tisti, ki se malo poglobijo, najdejo na YouTube.

DEJAN: In sedaj še nekaj standardnih vprašanj, ki jih postavim vsem bandom: kdo je odgovoren za besedila? Razmišljate morda o uporabi slovenskega jezika?
DALIBOR: Besedila piše Deni, vokalist. Ta so, kot že prej omenjeno, združena v koncept. Govorijo o doživljanju sveta skozi oči človeka, ki je pritisnjen ob rob lastne zdrave presoje in se loti preoblikovanja sveta (beri: maščevanja) po svoje. Uporaba slovenskega jezika: skoraj gotovo ne. Ne vem, growli v slovenskem jeziku pač ne delujejo dobro, mogoče bi celo besedila v slovenščini na naše teme delovala precej smešno. Moje mnenje. Poleg tega bi radi prodrli na malo širši trg od Slovenije.

DEJAN: Po katerih bandih se zgledujete Mephistophelian? S katerim(i) bi morda osebno želel nekoč skupaj na turnejo?
DALIBOR: Načeloma se neposredno ne zgledujemo po nikomer, vendar v svoji glasbi sledimo rdeči niti, kjer se recimo navdušujemo nad Death, Cannibal Corpse, Suffocation, Morbid Angel, Disavowed, Aborted … več ali manj floridski in nizozemski death metal. Kar se mene tiče, bi šel na turnejo z vsakim od naštetih bandov, dejansko bi bil zelo počaščen, če bi prejeli to možnost.

DEJAN: Ali v prostem času dosti poslušaš (in tudi drugi člani) lastno glasbo? Ali samo toliko, da se pripravite za nastop?
DALIBOR: Načeloma ne, komade preigravam samo za vajo. Ko en komad zaigraš do petstokrat, potem ti več res ni do poslušanja v prostem času. Drugi v bandu pa pravijo, da si tu in tam zavrtijo tista dva izdana singla ali pa kak naš live posnetek iz mešalne mize za analizo.

DEJAN: Kateri death metal album v letu 2012 te je do sedaj najbolj prepričal? Zakaj?
DALIBOR: Definitivno Dying Fetus, Reign Supreme. Zakaj? Ker album enostavno ubija. Dying Fetus je resnično uspela prava mešanica tehničnosti, brutalizacije, hitrosti in rock filinga. Tudi aranžmaji so precej boljši kot na prejšnjih albumih, malo manj je vse skupaj »random« po mojem mnenju. Drugače pa je bilo letos izdanih precej dobrih albumov: Aborted, Meshuggah, Psycroptic, The Faceless … verjetno sem še kaj pozabil. Sicer pa komaj čakam nove Wintersun, upam, da ne razočarajo.

DEJAN: Kako na podlagi izkušenj z Mephistophelian ocenjuješ razvoj ekstremne glasbene scene pri nas in v tujini? Mnogokrat je zaradi (pre)nasičene ponudbe bandov in glasbe možno slišati o mizernih razmerah, slabih odnosih do nastopajočih itd. Ste Mephistophelian že tudi imeli opravka z organizatorjem, ki vam ni želel izplačati že tako ali tako nizkega honorarja? Kakšne druge podobne negativne izkušnje?
DALIBOR: Ekstremna glasbena scena se pri nas razvija, ampak ne na profesionalnem nivoju. Vsak mlad band, ki pride na sceno, je vse bolj profesionalen. Vsaj kar se glasbe, igranja in kompozicije tiče, kar včasih na sceni ni bilo pravilo. Žal danes dobra izvedba v živo in svetovno primerljiva glasba nista nujno dovolj za prodor na tuje trge, saj je trg poln odličnih neznanih bandov in je konkurenca res velika. Kar se tiče izplačila honorarjev nismo imeli problema, saj so velikokrat tako majhni, da ima večina v svoji denarnici več ... Ampak, če bi igrali za denar, potem že na začetku ne bi izbrali te zvrsti glasbe.

DEJAN: Meniš, da so številni koncerti ključ do uspeha mladega banda? Ali je bolje, da se band prva leta delovanja osredotoči na izdelavo avtorskega materiala, medtem ko naj nastopi v živo igrajo sekundarno vlogo? Katerega načina se poslužujete Mephistophelian?
DALIBOR: Mislim da je bolje, da se band prva leta delovanja osredotoči na izdelavo avtorskega materiala, saj so tisti prvi vtisi, ki jih poslušalec dobi, najpomembnejši. Iz tega razloga se je treba v tej fazi najbolj potruditi. Glede koncertov menim, da ključ do uspeha ni veliko število koncertov, temveč število kvalitetnih koncertov. Še posebej v Sloveniji, kjer se z nekaj redkimi koncerti predstaviš praktično skoraj celotni slovenski publiki.

DEJAN: Še kakšne zaključne besede?
DALIBOR: Najprej bi se rad zahvalil Paranoidu za intervju in hvala vsem, ki nas podpirate! Stay Brutal!