intervjuji

24. 9. 2014, Tina Apat
Sabaton
Zadnji dan festivala Metaldays 2014 mi je po kar nekaj težavah uspelo govoriti z ustanovnim članom/basistom/managerjem/tour managerjem zasedbe Sabaton in organizatorjem festivala Sabaton Open Air, Pärom Sundströmom. Intervju, ki je bil sprva zavrnjen, sem uspela »izprositi«, ko je pogovor odpovedal novinarski kolega, zaradi premika ure iz popoldanske četrte na večerno enajsto uro. Člani, s katerimi naj bi opravljala intervju: tri nove pridobitve banda. Zanimivo in odlično! Po veselju in pripravi vprašanj sem z nič kaj velikim navdušenjem zapustila koncert Heaven Shall Burn in se odpravila v hotel, kjer so me pospremili do ogromne sobane, ki so si jo delili HSB in Sabaton. Spremljevalci skupine so veselo popivali na naslonjačih, nekateri so uživali na zunanjem vrtu, potem pa sem izvedela, da bo na moja vprašanja odgovarjal Pär. Pogovor je bil definitivno zanimiv in izjemno pozitiven, saj se gospod ni znal ustaviti in bi verjetno na eno vprašanje lahko odgovarjal celotnih 20 minut, kolikor je bila časovna meja pogovora.

19. 9. 2014, Dejan Klančič
Rok Kodba
Tokratni uvod ne bo služil predstavitvi intervjuvanca oz. banda, v katerem le-ta igra, temveč ideji, zaradi katere je sploh prišlo do naslednjega pogovora. »Scena« v Mariboru je namreč mrtva – vsaj metalska. O razlogih za trenutno stanje je sicer možno na dolgo in široko razglabljati, kar dragi bralci seveda lahko naredite na našem forumu, saj sva se z Rokom le površno dotaknile te teme, medtem ko naj bi dotični prispevek služil reklamiranju in počasnemu ponovnemu prebujanju zanimanja za najbolj žlahtno kovino pod soncem. V naslednjih vrsticah boste na kratko zvedeli, kdo je Rok, kaj vse počne in – kar je najbolj pomembno – katere koncertne dogodke bo v naslednjih tednih organiziral v štajerski prestolnici. Torej, vljudno vabljeni k branju in nato na koncertni obisk Maribora.

2. 9. 2014, Tina Apat
Heaven Shall Burn
Na letošnji izvedbi festivala Metaldays se mi je zadnji dan (končno) uspelo dogovoriti za dva intervjuja. Najprej sem se sredi popoldneva v »zavetju« hotelske avle pogovarjala z Maikom Weichertom, enim izmed ustanovnih članov nemške metalcore zasedbe Heaven Shall Burn. Band se je po osmih letih vrnil v Tolmin, nazadnje so bili tu na velikem odru takratnega Metalcampa leta 2006. Zasedba je lansko leto izdala album Veto, ki ga še zmeraj predstavlja na turneji in poletnih festivalih. Nemci so v roku nekaj let zamenjali dva člana, nazadnje lansko leto bobnarja, kako se po teh in mnogih drugih dogodkih počutijo, pa v nadaljevanju.

20. 8. 2014, Nina Platovšek Košir
Turisas
V backstageu Nummirocka sem na hitro ujela Mathiasa, vokalista skupine Turisas, in čeprav je bil zelo utrujen od naporne vožnje iz Francije (prejšnji dan so namreč nastopili na Hellfestu), si je vseeno vzel čas zame in odgovoril na nekaj vprašanj.

12. 8. 2014, Aleksandra Rajković
Iskald
Na letošnjo spomladansko turnejo Spreading the Plague so Kampfar povabili dobre prijatelje Iskald. Četudi izredno plodovita, norveška metal scena res ni velika in k njeni povezanosti gotovo veliko pripomore domača založba obeh zasedb, Indie Recordings. Slovenski publiki so se Iskald predstavili že leta 2011, ko so v Ljubljani igrali z Abigail Williams, tokratna turneja s precej pisanim sortimentom skupin pa je Slovenijo žal zaobšla, zato smo se na koncert odpravili čez mejo v Gradec in intervju z dvojico z "ledenega severa" – Aage in Simon živita že znotraj arktičnega kroga, natančneje v kraju Bodø – je nastal ob sproščenem druženju med nastopom poljskih Hate. Morda botruje relativnemu nepoznavanju norveške predskupine prav njena precejšnja geografska odmaknjenost; vsaj sama skromne in zadržane obiskanosti njihovega nastopa ne povezujem z njihovo glasbo. Tekom svojega devetletnega obstoja so Iskald izdali demo, EP ter štiri med seboj dokaj različne studijske albume. Nekaj besed sta Simon in Aage med intervjujem namenila najnovejšemu ploščku Nedom og Nord, ki je izšel v začetku leta, ter vtisom s turneje. Odkar smo se nazadnje videli v Ljubljani, se dvojica sploh ni spremenila; še vedno sta ista sproščena tipa, ki glasbo pišeta zase in se ne obračata za trenutnimi trendi.

6. 8. 2014, Nina Platovšek Košir
Stone
Finska thrash metal zasedba Stone je svojo kariero uradno zaključila leta 1991. Vokalist/basist Janne Joutsenniemi je takrat izjavil, da si bo skupina vzela vsaj polletno pavzo. Še vedno obstaja malo zmede glede podatka, kdaj je bila skupina Stone dejansko oblikovana. Nekateri viri pravijo, da leta 1984, zopet drugi, da leta 1985. Kakorkoli že, Stone so Janne Joutsenniemi (vokali, bas), Roope Latvala (kitara), Markku »Nirri« Niiranen (kitara) in Pekka Kasari (bobni). Od leta 1991 niso izdali nobenega novega albuma več, vendar na svoje koncerte še vedno privabijo množico ljudi, veliko privržencev pa imajo tudi v novi generaciji poslušalcev. Zdi se, da jim večina prisluhne ravno zaradi dejstva, da je njihov kitarist Roope tudi član skupine Children Of Bodom, ki je svetovno znano ime, Stone pa imajo na finskem kulten status banda, saj so v osemdesetih začeli nov val glasbe. Originalni zvok banda Stone je bil bolj tradicionalen heavy metal, ki je z leti postal bolj agresiven in hitrejši, s tem pa je rasla tudi njihova popularnost. Stone so bili prelomni za finsko glasbeno sceno, saj so pred njimi glasbene založbe in prav tako mediji ignorirali domače metal skupine. Tisti čas so bili Stone največji in verjetno tudi najboljši band na Finskem. V času svojega aktivnega delovanja so izdali štiri albume: Stone (1988), No Anaesthesia (1989), Colours (1990) in Emotional Playground (1991). Na Nummirocku si je Janne kljub natrpanemu urniku zame vzel nekaj minut. Namreč, verjeli ali ne, zanimanje zanje je bilo na festivalu večje kot za W.A.S.P. Janneja sem ujela na poti do bara in ker so v tistem trenutku nastopali W.A.S.P, sva porabila najprej 15 minut, da sva našla kotiček, kjer glasba ni bila preveč glasna. Odpeljal me je v stavbo zraven festivala in mi povedal, da sva v okoliški osnovni šoli. Po prvi minuti pogovora sem ugotovila, da bi bilo mogoče zelo pozitivno, če končno vklopim diktafon in začnem intervju …

18. 7. 2014, Dejan Klančič
Hobbs' Angel Of Death
Peter Hobbs je ustanovitelj, »lastnik« in edini stalni član thrash metal zasedbe Hobbs' Angel of Death iz Avstralije. S svojimi 53 leti je neke vrste živa enciklopedija metala na dveh nogah, saj je glasbeno kariero začel razvijati skupaj z drugimi današnjimi največjimi imeni scene, kot je npr. Metallica ali Slayer. Slednji band pa je hkrati tudi tisti, po katerem se je Hobbs – kot eden izmed največjih fanov – glasbeno zmeraj zgledoval, kar je javno vedno rad povedal. Za Hobbs' Angel of Death je značilen hiter in direkten thrash metal, kjer pa je poleg Slayer možno čutiti tudi močan vpliv speed/black metala v slogu Venom. Rezultat te kombinacije je dokaj unikatna glasba, ki za današnje poslušalce sicer ne pomeni nič drastično novega, saj se opisanega sloga poslužuje marsikateri band, pa vendarle je treba ob poslušanju studijskega prvenca iz leta 1988 Hobbs' Angel of Death, katerega skladbe so nastale že leto ali več prej, zmeraj imeti v mislih letnico nastanka. Hobbs torej ne spada enostavno med tiste, ki kopirajo, temveč med tiste, ki so soutemeljevali. Kolikšen je ali bo njegov vpliv na današnjo glasbo, pa zaenkrat pred izdajo svežega studijskega albuma ostaja še neznano. Gotovo je le eno: pogovor z možakarjem, ki po lastnih besedah že vse življenje živi za glasbo in za svoje fane, je bil izredno prijeten in hkrati zelo poučen. Peter Hobbs je še enkrat potrdil, da je metal resnično več kot samo glasba, je najbolj iskren način življenja.

16. 7. 2014, Aleksandra Rajković
Falkenbach
Vratyas Vakyas v folk metal sceni sodi med očake zvrsti, zato Falkenbach verjetno ni treba posebej predstavljati - navsezadnje z letošnjim poletjem obeležuje petindvajsetletnico delovanja. Lani je po dveletnem zatišju izdal nov plošček Asa, torej relativno kmalu glede na večletne razmike med preteklimi izdajami, in z albumom sprožil pretežno pozitivne odzive na vseh straneh. Po več prebranih intervjujih sem se odločila poskusiti svojo srečo tudi sama in prek založbe Prophecy Productions se mi je uspelo dogovoriti za intervju. Nekih pravih odgovorov na nekaj vprašanj zaradi zanj tipične, izmuzljive narave na koncu nisem dobila, a se zavedam, da je Vratyas Vakyas oseba, ki svojo zasebnost zelo ceni, navsezadnje je to spoštovanja vredna lastnost, s katero se dandanes lahko ponaša le redko kdo. Res pa je, da se je Vratyas Vakyas z Aso javnosti odprl bolj kot kdaj koli doslej. Kaj prihodnost obeta za Falkenbach, bo, tako kot pravi glasbenik sam, na koncu res pokazal čas.

14. 7. 2014, Dejan Klančič
Vulture Industries
Vulture Industries so iz glasbenega vidika prav poseben band, a kot se je izkazalo v intervjuju na zadnji muhasti/deževni majski dan pred njihovim nastopom v mariborski Pekarni, so njegovi člani povsem običajni in prijazni fantje. Uživajte ob branju!

7. 7. 2014, Nina Platovšek Košir
Demonical
Demonical je ustvaril Martin Schulman leta 2006 po razpadu skupine Centinex z namenom, da se vrnejo nazaj h koreninam death metala, in septembra 2013 so izdali že svoj četrti album »Darkness Unbound«. Na finski turneji so se ustavili v Poriju, kjer si je basist (Martin Schulman) pred koncertom vzel zame nekaj časa za klepet.
Trenutni člani:
Daniel Gustavsson – kitara
Johan Haglund – kitara
Sverker Widgren – vokal
Ämir Batar – bobni
Martin Schulman – bas kitara
Aktualno
Zadnje objave
Na današnji dan
19. nov.
Britanski simfonični metal band Selene predstavi prvenec The Forgotten
2015Umre Kevin DuBrow, vokalist skupine Quiet Riot
2007Nagradne igre

Space Unicorn on Fire
Traja do 19. 11. 2026
Sodeluj ››








