RECENZIJE

12. 2. 2014
Kuolemanlaakso - Tulijoutsen
Svart Records, 2014

Zavozlan jezik, polomljeni prsti in izpadle tipke na tipkovnici so prva posledica opravka s skupino, ki prihaja s Finske in se patriotsko odloči uporabljati materni jezik za ime in naslove. Tokrat imamo opravka z bandom Kuolemanlaakso, ki za razliko od sonarodnjakov ne preigravajo pretirano melodičnega power metala, opernega Nightwish-plagiatorstva, folk metal fruljenja ali surovega črnega ruženja, pač pa se specializirajo za death/doom koračnice in marše, v katere vklapljajo še nekaj primesi iz ostalih žanrov. Kar me nehote spomni na dobre stare Amorphis, dokler so bili še dobri: torej na prvih dveh platah, kjer so še igrali omenjeni stil. A vrnimo se nazaj k Kuolemanlaaksu in njihovemu drugemu albumu Tulijoutsen.
Prva lastnost, ki jo zaznam pri tem izdelku, je pomanjkanje izvirnih idej in originalnosti. Že v uvodni Aarnivalkea je očitno močno zgledovanje pri My Dying Bride (era The Dreadful Hours) tako v riffih in ritmu kot melanholičnem valovanju vokalov. Pridružujejo se klaviature, ki poudarjajo atmosfero z enostavnimi in poznanimi gotičnimi melodijami, ki lahko vzbujajo nostalgično simpatijo ali pa zmrdovanje zaradi njihove rahle klišejskosti. Ti My Dying Bride deja-vuji se tekom sledečih skladb še kar nekajkrat ponovijo. Za death metal dele je značilna visoka stopnja melodičnosti, pri kateri lahko spet vlečemo vzporednice z Amorphis, tokrat z novejšim stilom. Malce bolj presenetljive so skladbe, kjer se tempo izredno upočasni, razvlečeno natezanje strun vzbudi pristno vzdušje osamljenosti in brezupa. Skupaj z dementno narativnimi vokali ti deli že skoraj prehajajo v bolj samodestruktivne vode depresivnega black metala. Kuolemanlaakso poskusijo celo s popolnoma akustičnim Glastonburyn Lehto s čistimi vokali, kar bi bila prijetna začimba, če se ne bi popolnoma enaki verzi v omenjeni skladbi ponavljali v nedogled.
Pravzaprav je na albumu kar presenetljiva mešanica različnih stilov, ki se še celo kar solidno povezujejo med seboj. Glede na to bi pričakovali, da bo Tulijoutsen zelo razgibana in zanimiva plošča za poslušanje. To do neke mere tudi je. Če seveda odmisliš precej derivativne in generične riffe ter že naravnost nesramno kopiranje glasbenih elementov raznih že omenjenih vzornikov.

ZADNJE OBJAVE
Recenzija
7. 6. 2024
Iz ropotarnice: The 3rd And The Mortal - Tears Laid in Earth
Recenzija
6. 6. 2024
Saxon - Hell, Fire and Damnation
Recenzija
3. 6. 2024
Dekadent - Dionyst
Recenzija
3. 6. 2024
Slugpit - Mentally Unengaged (EP)
Recenzija
31. 5. 2024
Kerry King - From Hell I Rise
Recenzija
24. 5. 2024
Iz ropotarnice: Gehenna - First Spell (EP)
Recenzija
23. 5. 2024
Dust Bolt - Sound & Fury
Recenzija
22. 5. 2024
Dwarrowdelf - The Fallen Leaves
KONCERTI & FESTIVALI
9. 6. 2024
Megadeth
Barba Negra, Budimpešta, Madžarska
10. 6. 2024
Tool, Night Verses
Stadthalle, Dunaj, Avstrija
11. 6. 2024
Slaughter to Prevail
Media Center, Ljubljana
11. 6. 2024
ODPOVEDANO! Nebula
Gala hala, Metelkova, Ljubljana
12. 6. 2024
Nebula, Modula Nation, Buss
Vintage Industrial Bar, Zagreb, Hrvaška
13. 6. 2024
Igorrr, Sanguisugabogg
Kino Šiška, Ljubljana