Koprski MKSMC (mladinski, kulturni, socialni, multimedijski in medgeneracijski center) so 6. decembra 2013 obiskale delovna, sanitarna, požarna in zdravstvena inšpekcija ter policija. Tistega dne so imeli splošno racijo po nekaterih lokalih in klubih v Kopru. MKSMC seveda ni bil izjema. Večina podpornikov tega kluba je najprej pomislila, da so inšpektorji prišli, ker bi hoteli MKSMC-ju škodovati, vendar to ne drži. Inšpektorji so med izvajanjem svojega dela našli nekaj nepravilnosti in klubu izdali le opozorilni nalog, kar pa je privedlo do odpovedi večine bližnjih napovedanih dogodkov, predvsem koncertov. Z izvedbo le-teh bi MKSMC tvegal visoke kazni, če najdene nepravilnosti takrat ne bi bile odpravljene. Tako je bil naslednji dan odpovedan koncert zasedb Bolesno Grinje, Zaprti Oddelek in Grime, dva vikenda kasneje pa tudi metal koncert zasedb Paragoria, Armaroth in Naja. Obalna metalska mladina (in tudi ne toliko metalska in ne toliko mladina) je ostala brez dveh »žurk«, ki se jih je nepopisno veselila. A kot da dva koncerta manj ne bi bila dovolj, je v Kopru v istem vikendu prišlo do odpovedi še tretjega metal koncerta, in sicer v Figa Rock Baru, kjer bi morali v sklopu Ujma Toura nastopiti Dead Dildo Drome, Heretic in Mit, skupaj z njimi pa bi svoj poslovilni koncert odigrali še obalni Almost Rage. Če na koncu seštejemo, bi morali v decembru mesecu 2013 uživati v treh koncertih, kjer bi nastopilo 10 bandov, Paranoid-zine pa bi lahko bil bogatejši za 3 reportaže in morda še kakšno fotografijo. Iz tega razloga sva se obalna Paranoidova sodelavca odločila, da namesto nesojenih reportaž napiševa prispevek o metal sceni na obali.
Najprej sva se lotila Figa Rock Bara, kjer sva opravila pogovor z lastnikom Igorjem Zonto, ki je bil tudi sam aktiven član banda Revolver (1993–1998) ter metalske scene v devetdesetih. Zanimalo naju je, kaj se skriva za odpovedjo Ujme. Gospod Zonta nama je razložil, da je bil nekaj mesecev nazaj njihov delovni čas skrajšan na 10. uro zvečer, vendar pa mu razlog za to ni znan. Namreč Figa v treh letih obratovanja ni nikoli dobila nobene prijave za kršenje javnega reda in miru, kar dokazujejo policijski zapisniki, ki jih je pridobil na policijski postaji. S temi zapisniki je želel priti tudi do župana, kjer bi dobil obrazložitev, čemu skrajšan delovni čas, a žal neuspešno. Zdaj Figa Rock Bar zbira podpise, ki bi služili kot argument za sestanek z županom mestne občine Koper, na katerem bi dobili želene odgovore. Edini argument s strani občine je bil (ta pa ni bil od župana), da s hrupom motijo okolico. Ravno zaradi tega razloga (da ne bi motil okolice) Figa obratuje v industrijski coni. Porajalo se je vprašanje, zakaj torej samo odpoved Ujme, ne pa tudi drugih eventov (Nirvana Tribute, Zmelkoow). Igor Zonta je odgovoril takole: »Ker vemo, da so metalci vesela druščina in ne ravno tiha, in če mi pride kontrola, ko ne obratujem, lahko izgubim dovoljenje. Sicer sem imel neke besede določenih ljudi, da lahko event izpeljem, a nobenega papirja. Poglej, če imam tu štiri bande, pričakujem dvesto folka, ful avtov in kup enih veseljakov, zna biti problem.«
Nato sva se obrnila na organizatorja metal koncertov v MKSMC-ju, Jana Klemšeta iz Nemesis Booking, ki nama je razložil, kako so se odvili inšpekcijski obiski – ti so opisani že na samem začetku tega prispevka – zaradi česar je razumljivo, da so vsi nadaljnji koncerti odpadli. Seveda bi se večina nekako strinjala, da rajši dva koncerta manj kakor večletno opustošenje. MKSMC je namreč še edini aktivni prostor klubske narave na obali, kjer se odvijajo alternativni, nekomercialni koncerti in treba ga je varovati, da takšen tudi ostane. Klemše nama je tudi pojasnil, kako v MKSMC-ju deluje organizacija koncertov, ki je vsako leto težje izpeljiva. Predvsem zato, ker so stroški vedno večji, državne oziroma občinske podpore pa je vedno manj, a je vsakič uspešna – predvsem zaradi zvestega obiska podpornikov tovrstne scene in trdega dela peščice prostovoljcev. Ne smemo pa pozabiti tudi na bande, ki ne nastopajo zaradi zaslužka, ampak predvsem zaradi predanosti sami glasbi, ki jo nesebično delijo s svojimi somišljeniki.
Seveda če pogledamo še malček v bližnjo preteklost, je bila klubska in alternativna metalska scena na obali nekoliko bolj aktivna, ne le na koprskem območju, ampak predvsem tudi na izolskem. Ne moremo pa trditi, da je bila alternativa kdaj pretirano prisotna v piranski občini, ki je med vsemi tremi še najbolj turistično usmerjena. Tistih nekaj alternativnih posameznikov oziroma metalcev se je na koncerte zmeraj rajši odpravilo v bližnji Koper ali še bližjo Izolo, kjer je bila tovrstna skupnost malenkost širša. V Izoli so pred nekaj leti koncertno dokaj aktivno delovali Klub izolskih študentov in dijakov (KIŠD), MI Klub in Shoto Klub, kjer se je odvilo tudi veliko metal koncertov. Razlogi za prenehanje delovanja naštetih klubov pa tičijo predvsem v pritiskih oblasti in jamranju razdraženih, zafrustriranih sosedov. Pritiski s strani oblasti in sosedov pa so seveda vseskozi prisotni tudi v Kopru.
Čeprav se veliko posameznikov pritožuje o pomanjkanju koncertov in dogajanja, bi se morali začeti zavedati, da so prav oni tisti, ki imajo moč kaj spremeniti. Kakor nama je razložil tudi soustanovitelj izolskega Shoto Kluba Aljoša Mislej, so leta 2003 zaradi pomanjkanja alternativnih koncertov na obali zavihali rokave in ustanovili lastno sceno. S trdim prostovoljnim delom so v obdobju petih let organizirali več kot 500 koncertov, kjer metalci niso bili izključeni. Na odru Shoto Kluba so se pokazali tako obalni metal bandi kakor tudi tisti iz drugih slovenskih krajev. So pa na žalost konec leta 2007 oblasti vseeno dosegle svoje in klub zaprle, preden bi se lahko kdo pritožil, pa ga še porušile. Aljoša je pojasnil: »V Shoto Klubu smo dokazali, da lahko brez sredstev, z veliko dela, volje in spet dela ustvariš zgodbo, ki deluje. Je pa res, da na ta način ne prideš do lahke rente, prej obratno. Kako naj se stanje izboljša? Tisti, ki si želijo delati, bodo morali zavihati rokave, ker si težko predstavljam, da bi nekje lahko nastala »alternativna« scena na pobudo občinskega sveta, s proračunskimi sredstvi in delom občinskih strokovnih služb. To je skregano z logiko in tako pač to ne deluje.« In podobnega mnenja so tudi ostali, s katerimi smo izmenjali nekaj besed na to temo.
A vse ni le v posameznikih, ki ljubijo sceno in bi zanjo bili pripravljeni šteti krvave žulje na svojih dlaneh. Po opravljenih pogovorih se je namreč ves čas pojavljal en in isti zaključek, ki pa je nakazoval na to, da za klavrno stanje same metal scene na obali niso »krivi« le apatični mladci in mladenke, ki bi sceno samo »furali«, ne pa je tudi soustvarjali. Zajec tiči v nekem drugem grmu. Katerem, sprašujete? Naj zapišem takole. Gospod Zonta je med pogovorom lepo povedal, da so bili nekoč bandi tisti, ki so želeli ustvariti sceno. Seveda takrat tudi Revolver. In scena je takrat dihala na vsa pljuča. Danes pa diha plitko, kot bi bila priključena na aparate. Vegetira v komi. In kdo naj bi jo zbudil? Po besedah Marka Breclja in Igorja Zonte bi morali biti bandi (v tem primeru obalni) tisti, ki bi zagrabili vajeti same scene in jo začeli poganjati v pravo smer. Če povzamemo obe zgodbi z enakim koncem, je moč brez polemike zaključiti, da je danes veliko bandov vse preveč sterilnih in za sabo nimajo neke zgodbe, ki bi povlekla neko maso in ustvarjala premikajoč se momentum. Naprej, ne nazaj! Se razume? Torej ta peščica metal bandov, ki so na obali ogrožena vrsta, naj se stisne skupaj v neko zaklonišče in potuhta, kako in kaj naprej. Zakaj se scena na obali ne razvija? Igor Zonta meni, da: »... bandi sami ne verjamejo dovolj v to, kar delajo, niso dovolj metalci. Potem se večina sklicuje, da ni placev, da jih nobeden ne spoštuje. Ma ni res, treba se je angažirati!« Kaj pa pravi veleum Brecelj? No, glavni steber MKSMC-ja je po naravi precej neposreden, a dostikrat tudi enigmatičen. Je pa zelo jasno izustil naslednje besede: »... opažamo, ljudje, ki smo že 23 let na sceni, da hočejo mladi bandi postati, v primerjavi s tistim časom v devetdesetih, oni hočejo uspeti, postati uspešni. In to je glavni ključ. Oni imajo predstavo o sebi, da hočejo biti zvezdniki in se že od samega začetka tako tudi obnašajo. Najbolj utrujajoče in obremenilno mi je to, da težnja po tem, da bi bili ustvarjalni in podobni sebi in svojim sanjam, ni ista kot tiste sanje, ki jih dobivaš preko medijskih kanalov. Zato sem tudi pizdil na ministra Grilca, ko je na filmskem festivalu v Portorožu govoril: ›Naprej ustvarjalnost mladih.‹ Koja ustvarjalnost, minister Grilc?! Ustvarjalnost mladih zadnjih 25 let samo pada, stoposto pada! In ta padavica se širi proti Uralu. Ni več težnje po izvirnosti. Zato mrš, minister za kulturo! Sistem, katerega del ste tudi vi mladi, dela na tem, da se ustvarjalnost mladih duši.«
Tako. Delati bo treba na izvirnosti in ustvarjalnosti in gospod Brecelj se tukaj absolutno ne moti. Tako bandi kot masa, ki jo bodo vlekli ti bandi za sabo, bomo morali vsak zase dati svoj del, da se začne scena prebujati. Ljudje življenje razumemo skozi zgodbe. Lačni smo jih. Torej, dajte nam zgodbo, dajte mladini razlog, da se odlepi od »fejsa« in začenja razumeti, da metal ni le kovinska škatla, s katero se otroci igrajo, kakor jim paše. Metal je več kot to! Bije v srcu, teče po žilah in je stil življenja s prepričanji. Vcepite jim to v glavo!
Vse pa kaže na to, da bo leto 2014 bolj naklonjeno koncertnim izvedbam, saj je le-teh v koprskem MKSMC-ju napovedanih že kar nekaj, pa tudi z Ujmo in poslednjim koncertom obalne zasedbe Almost Rage, se bo v Figa Rock baru izšlo danes, 7. februarja. Tako, uresničevanje želje, da bodo za obalno sceno razmere vse svetlejše, je trenutno več kakor izvedljivo. Razmišljanje o nekem veličastnem vzponu z ustanovitvijo mlade, sveže in okrepljene alternativne komune pa je zaenkrat še preveč utopično. Ni pa nemogoče.