Pred kratkim smo dobili rezultate za naj albume in dogodke preteklega leta. Tokrat je bilo glasovanje izpeljano drugače kot prejšnja leta, kar se je izkazalo za dobro potezo, saj so bili rezultati letos bolj realni, saj se je vsak mail upošteval le enkrat. Večina rezultatov na domači sceni je bila pričakovanih. Po dobrem mesecu Noctiferie na prvem mestu lestvice na Videospotnicah sploh ni bilo dvoma, da bi bil domači band leta kdo drug kot oni. Tudi pri domačih albumih se pojavljajo ista tri imena kot pri bandih – Noctiferia, Prospect in Requiem. Slednjim je konec lanskega uspela velika vrnitev po nekaj letih zatišja. Pri koncertih je presenetljivo, da je prvo mesto zasedel izredno slabo obiskan koncert Kreator / Destruction / Supremacy v K4. Za pričakovati bi...

Glasovanje za »Naj 2002« je tako rekoč pri koncu. Rezultatov ali vsaj kakšnih namigov tu še ne bom izdajal; počakajte še kak dan, dva. Pred kratkim pa se je pričelo glasovanje za najboljši koncertni album preteklega leta. Leto 2002 kar se tiče koncertnih albumov ni bilo kdo ve kako bogato. Lani je izšlo okoli 15 live albumov in zaradi določenih razlogov, ki jih kvaliteten koncertni album mora izpolnjevati, izbira petih »nominirancev«, tako kot elto poprej, niti ni bila teľka. V ožji izbor bi sicer lahko prišla še dva, trije zelo dobri, a izbor pač je, kakršen je. Če bandi niso bili tako intenzivni pri izdajanju koncertnih albumov, pa so bili pri snemanju le-teh. Leto 2003 se je šele pričelo in že sedaj ...

Napisal sem si nekaj tem, ki bi prišle v poštev za tale uvodnik. Takih, hudo znanstvenih in filozofskih… he! Navsezadnje sem se odločil, da bom vse skupaj prihranil za kdaj drugič, tokrat pa vam za letošnje leto dajem par nasvetov, kako in s kakšno glasbo preživeti posamezne mesece. Januar – nedvomno temu mesecu najbolj ustreza black metal stare šole. Sprehajajte se po zasneženih gozdovih, seveda ob zvokih Darkthrone, Immortal in Burzuma. Februar – kratek mesec, zato se prilagodite s poslušanjem kratkih komadov. Priporočam crossover, bande kot so D.R.I. in S.O.D., nič pa ne bo narobe, če zabredete v še malo trše vode s kakšnimi zgodnjimi Napalm Death. Marec – takoj, ko se stalita sneg in led, nes...

Leto 2002 se izteka, ostalo je samo še nekaj dni in kmalu bo 2003. V tem času nas poleg nakupovalne mrzlice spremljajo predvsem pregledi dogajanja v iztekajočem se letu, vsi najboljši, najslabši, najbolj presenetljivi in še kakšni dogodki. Tako kot lani in predlani smo tudi na Paranoidu pogledali nazaj in zopet objavili glasovanje za »Naj 2002«, tokrat malo drugače. Zakaj? Zato, da nekdo ne bo 66-krat glasoval za, hm, na primer Luco Turillija, kar bo razbesnelo nekoga drugega in ta bo 666-krat glasoval za Manowar, nekdo tretji pa 6666-krat za nek tretji band. Seveda, če bi ti sploh bili na spisku tridesetih finalistov. Letos imate torej popolnoma proste roke kar se tiče izbire izvajalcev in albumov, poleg tega pa lahko izberete še naj ...

Veseli december TM se bo kmalu prevesil v drugo polovico. Še nekaj gajb piva in leta bo konec. Leta, ki je bilo za metal doma in po svetu zelo uspešno. V tujini smo lahko videli razprodane festivale kot so Bang Your Head, Gods Of Metal, Wacken Open Air in koncerte v (pre)nabitih dvoranah. Napisi "sold out" sicer pomenijo, da je scena res živa, a nič kaj ni prijetno biti eden izmed tistih, ki ostanejo brez kart. To bi se kmalu zgodilo tudi nam, a se je vedno vse izšlo v redu... Zadnjih nekaj let so v modi reunioni – in tudi v letu 2002 ni bilo nič drugače. Warlord, Heathen, Death Angel, Candlemass so le nekateri izmed bandov, ki so letos ponovno prijeli za inštrumente. Tudi na domači sceni je bilo veliko dogajanja. Obiskali so nas večji bandi (Kreator, D...

Zadnjič sem okrcal založbe, ki kot po tekočem traku izdajajo plošče novih bandov, ki so večinoma brez lastne identitete, oziroma xy-ta kopija znanih, uveljavljenih bandov. Da ne bi kdo narobe razumel, seveda novi bandi morajo nastajati, scena se mora razvijati. A vsako sranje le ne more priti na tržišče, poiskati je potrebno predvsem mlade, kvalitetne bande in jim dati priložnost. A tržišče ni prenasičeno le od teh bandov, tudi velika imena niso tako nedolžne ovčice kot se zdi na prvi pogled. No, tu je spet potrebno biti previden, kajti bandi sami ne izdajajo albumov, ampak jih založbe. Odnosi na relaciji band – založba pa niso poznani nobenemu od nas. Če bi se dalo kupiti le navadne studijske albume, bi bilo vse lepo in prav, a temu ni tako. Posamezni izvajalci...

“And there’s Alice, dear And all the little things that got him here Now you’re here” (Dragontown, 2001) Ja, ja, vesel sem kot majhen otrok, ker grem na koncert Alicea Cooperja. Lepo, da se je spet oglasil v Evropi. Tudi dve leti nazaj ga nisem zamudil v Gradcu, tokrat pa bom moral svojo rit v ta namen prestaviti v München. Who cares! Tisti koncert v Gradcu je bil res nepozaben, med drugim pa eden redkih, na katerih sem bil med najmlajšimi obiskovalci. Ja, res je, nisem še star, ampak ni pa veliko koncertov, na katerih stojiš med avstrijskimi fotri, ki jo že mahajo proti penziji in znajo na pamet vsa Aliceova besedila. In Alice je na tisti majhni oder privlekel vse svoje rekvizite in izume ter izpeljal popoln koncert, od glasbe do showa....

Out there, coming closer quicker Moving with a swiftness Closing in on me Children of the metal movement The legions growing stronger Stronger than they believe It's a power I'm drawing From a light that's glowing Power of the night The call of the wild Power of the night Rise the fist of the metal child Thrashing Screaming, twisting, banging Heads upon the platform The witch has been conceived Children of the metal movement The armies growing stronger Crack my cranium Power of the night The call of the wild Power of the night Raise the fist of the metal child… Poznate to besedilo in skladbo? Ne? Kaj pa vsebina, sporočilo samo zase, vam je znano? Poznate občutke, ki jih opisujejo Savatage v Power Of The Night? Upam, da je odgovor da. Taki občutki in vzdušje me prevevaj...

Pred mesecem sem pisal o dveh mejnikih v domači metal sceni. Prvi omenjeni (Noctiferia na prvem mestu Videospotnic) še vedno združuje metalke in metalce, saj vsi pridno glasujejo za en band. Pričakoval sem, da bo imela tudi kompilacija podoben učinek. Na žalost ni tako, saj se pojavljajo spori že glede naslovnice (kako pestre bodo šele debate, ko bo večina slišala samo glasbo...). Kot ste verjetno slišali (ali morda prebrali), je na naslovnici metalec, ki v roki drži steklenico. Bolj natančno rečeno, Brutal Sandi z litro. Ker je kompilacija domač produkt, je temu primerna tudi naslovnica. Naj dvigne roko tisti, ki lahko zatrdi, da je bil letos na petih domačih koncertih in da tam ni srečal Sandija. Ne, ne, roko dol vidva! Koncert Danijele in ostale Balkan pizd...

Prejšnji teden sem se pogovarjal (beri: delal intervju) z Andy B. Franckom, Symphorce pevcem, ki ga nekateri bolje poznate kot Brainstorm frontmana. Po "obdelovanju" njihovega zadnjega albuma PhorcefulAhead (meni osebno eden najboljših power metal albumov tretjega milenija), je beseda nanesla na trenutno stanje v metalu, natančneje na izdajo novih albumov. V zadnjem letu, dveh smo priča pravi poplavi novih izidov; teh je mnogo več kot v preteklosti. Zakaj je temu tako? Poglejmo najprej že uveljavljene bande. Ti ne izdajajo novih izdelkov prav nič pogosteje kot na začetku svojih karier. Prej nasprotno, sedaj si vzamejo še več časa, da naredijo svojemu imenu primeren izdelek (no, komu se tudi ponesreči). Po drugi strani je v zadnjih letih nastalo pravo morje novih band...