
A Gram Trip – If We Leaf Tomorrow (EP)
A Gram Trip
If We Leaf Tomorrow (EP)
samozaložba, 2024
27. 6. 2024
Nič kaj dolgo po lanskem debitantskem izletu Long Overdue so Zagrebčane zasrbele pete po ponovnem pohajkovanju prek prostranih glasbenih prerij. Pot tokrat ni tekla skozi gozd, kjer rastejo čarobne gobe, ki nam šepetajo svoje skrivnosti le, če jim dobro prisluhnemo in jih pogoltnemo, da postanejo eno z nami, ampak prej čez nasad konoplje. Poleg tega je bila ubrana bližnjica.
Da razvozlam navržene metafore iz zgornjega odstavka bralcu, ki ni prebral prvotne recenzije ter bandove glasbe ne pozna – Long Overdue glavnino energije črpa iz doom metala, ki ob trenutkih že meji na (surov) drone. Droga izbora doomerjev so pretežno psihedeliki (»gozd, kjer rastejo čarobne gobe«). Po drugi strani pa je aktualni EP minutažno bolj skop (»bližnjica«), glasba pa je primerljivo hitrejša in bolj stonerska, zatorej »nasad konoplje«. Dodatni argument preklopa vrste drog v stonersko kraljestvo je tudi besedna igra albuma »If We Leaf Tomorrow«, kar je v tovrstnem podžanru metala dokaj pogosto. Pa ni dolgo tega, kar sem recimo recenziral šaljivce Weedow.
EP ponuja tri primerke, od katerih si je naziv hit singla zaslužil Dead Air. Pa ne, da je s Quiet Nights ali Seven Leaf Artillery kaj narobe! Ker vem, da je dosti bandov znotraj širše zvrsti podobnih, bom poskusil A Gram Trip kar se da intuitivno približati bralcu. Kot omenjeno, gre za stoner doom oznako, ki v tokratni izdaji občutno bolj flirta s stoner doktrinami. Tempo je hitrejši, glasba ima sočne riffe, vokal je netipično agresiven za stoner. Če rahlo pretiravam, ga lahko enačim z death metalom. Prvi band, ki mi je kot ustrezna primerjava padel na pamet, so Dopethrone (poznani?). Stoner doom s fuzz riffi in deathmetalskim vokalom. Všeč mi je bilo, da so trije sveži komadi »same but different«, kar razgiba celotni, nekaj manj kot 20-minutni sprehod po nasadih konoplje. Ko sem ravno pri tem – ali uganete, zakaj je zadnji komad naslovljen Seven Leaf Artillery in ne pet, šest, osem, deset …?
Pod črto: zanimiva popestritev za vse zadetke, ki slišimo lepoto v tem, kar marsikdo sliši kot počasen in dolgočasen hrup.
Avtor:Ožbej Zupančič






