Taste of Steel je prvi EP Teksašanov Accuser, ki prisegajo na (po mojem mnenju, močno s heavy metalom okovan) klasičen speed/thrash metal. Da lahko računamo na nekaj rudimentarnega, nam napove že dokaj enostavna naslovnica, in napoved drži. Heart Attack – v sunku uvodnega krika se iz nožnice zamolklega bobnanja požene meč igranja kitar. Ne, to ni na novo kovan meč, marveč klina, ki je že šla skozi nemalo bojev. Način igranja kaže, da skupina prisega na klasične zamahe in ne eksperimentira z novimi šolami mečevanja. Heavy krik in speed tempo petja dokončno nakažeta, v katerem času¹ se dogaja bitka oziroma boj. Igranje² kitar se iz meča spremeni v čopič, ki skozi soliranje naslika popolno sliko res izvorno prvinsko zvenečega speed/thrasha. To je to, to je vse in to je tudi čisto dovolj.

Bistvo pesmi Destructive Forcers je mogoče strniti v besedni zvezi divji napad. Šumeče zamazan zvok hitrega igranja kitar in tempo igranja bobnov ustvarita občutek kaotičnega naskoka horde hunskih konjenikov. Glasba vrši, topota in se surovo prebija naprej in globlje skozi ušesa. Najlepše pri vsem skupaj je, da glasba ohranja določeno raven melodičnosti, kompozicijskega reda in smisla v kaosu. K oblikovanju organizirane oblike kaosa veliko prispeva kitarsko soliranje, ki je na pravem mestu in v ustreznem odmerku. Vokal zaradi potovanja po nekoličkaj višjih oktavah ni monoton in deluje (speed/thrashersko) epsko dramatično. Besedilo je (prvobitno thrashersko) enostavno in zato odlično pristaja glasbeni naravi pesmi.

Besedilno prvinsko zgodovinsko heavy/epsko zveni The Conqueror. Pesem je očitno posvečena Viljemu Osvajalcu. Spet gre za povsem spodoben speed metal, ki kaže moč v mojstrstvu igranja glasbil³ ter niansiranju tempa skozi pesem, ki povsem spreminja podobo zaigranega. Kombinacija načina petja (večglasnega in enoglasnega) in igranja glasbe v pesmi se izstreli v nebo kot puščica (heavy) epskosti speed metala, vendar pozor! Nekje na polovici pesmi pride njeno najboljše: glasba skozi pohitritev tempa in okrepitev žaganja odvrže plašč epskosti in naprej udari čista speedmetalska vihra, ki opisuje zlom sovražnikovih vrst ter temu sledeči pokol. Odlično, pesem predstavlja prvi meč EP-ja.

In za konec še Operation Decapitation, pesem, ki besedilno zelo nazorno pojasni giljotiniranje. Žaganje kitar in mletje bobnov avtomatsko sproži instinktivno željo po moshu. Višji toni igranja kitar odlično, do vrha v refrenskem delu, dvigajo napetost v atmosferi izpovedanega skozi petje. Odlično in čisto dovolj.

Občutek je, da EP švistne skozi zrak možganov kot meč na naslovnici. Povzroči, da se ga zavemo, vendar tako kot hitro prileti skozi zrak, tako tudi zaradi kratkosti⁴ hitro odleti. Glavni učinek EP doseže, saj v možgane zaseka sporočilo: »Računajte na nas!« Accuser, računamo na vas in lepo je videti oziroma slišati, da se tudi mlade skupine z glasbenim ustvarjanjem vračajo h koreninam.


[1] Beri: v katerem tipu metala.
[2] Da ne naredim drugim glasbilom krivice: tudi bobnarsko-basovska intermezza zvenita zelo dobro.
[3] Igranje kitar zadehti po glasbi Metallice v njenem najzgodnejšem obdobju ustvarjanja.
[4] Traja manj kot 20 minut.