Brez dlake na jeziku, brez drobtinice sramu, pogumen, načitan, trdoglav. Nergal je človek, ki mu dol visi za stvari, za katere se običajno sekiramo ljudje, svoje mnenje pove jasno in brez zadržkov, kljub tveganju in dejstvu, da zaradi svojih besed in dejanj večkrat pristane pred roko pravice. Energičen in vseskozi aktiven Adam Darski nima nikakršnih problemov z izpostavljanjem in provokacijo, pa naj bo to na odru, pred kamero ali na papirju. V lanskem letu je izšel avtobiografski dokumentarni film Adam the Apostate, smo pa o Nergalovem življenju brali že leta 2015 v knjigi Confessions of a Heretic.

Knjiga je zapisana v obliki intervjuja, ki sta ga z Nergalom naredila Krzystof Azarewich in Piotr Weltrowski, predgovor pa je zapisal David Randall Blythe, frontman Lamb of God. »Adam Nergal Darski je preživeli, je borec,« pravi. »Da me preživetje impresionira, mora biti realno in mora biti v stilu. Na tem planetu je preprosto preveč pizdunov, da bi me navduševal zgolj tvoj obstoj: preživeti razhod s punco ne da bi se obesil ali težak teden v pisarni brez živčnega zloma ni 'preživetje'. /.../ Ne strinjam se vedno z Nergalom. Nekaj njegovih prepričanj je malo preveč ekstremnih za moj okus in nekaterih stvari ne bi naredil tako kot on. Ampak vedno, vedno, vedno spoštujem ta prepričanja in človeka, ki jih ima, ker so premišljena in logična in Nergal jim je zvest, kljub temu da imajo lahko včasih neugodne posledice zanj.« Skozi vrstice v naslednjih trinajstih poglavjih spoznamo Adamovo otroštvo, njegovo družino, odnos do religije, predvsem pa glasbeno pot od prve kitare do velikih odrov. Azarewich in Weltrowski sta skušala najti Adama v njegovem naravnem habitatu, spremljala sta ga na vsakem koraku. Knjiga je napisana v obliki intervjuja in bralec ima občutek, da se sedeč v fotelju doma pogovarja z Nergalom v lastni dnevni sobi.

»Kdaj si šel nazadnje k spovedi?« je stavek prvega poglavja, ki nas pahne v vodo brez opozorila in načne eno izmed tem, ki Adama najbolj zaznamuje. Azarewicz in Weltrovski ga zaslišujeta, stvari sprašujeta direktno, brez olepševanja, tako kot bi se morali med sabo večkrat pogovarjati. Takoj na začetku spoznamo Nergalove prve korake z religijo in kako se je oblikoval njegov odnos do nje ter kakšen vpliv je imela na to in na njegovo osebnost Adamova družina. Prvi del je štart v cerkev, seks in glasbo – Nergal v treh besedah. Drugo poglavje nas popelje globlje v njegove glasbene začetke, na katere je imel velik vpliv norveški black metal. Spet je govora o veri, kristjanih, požigu cerkva in Biblije, uporništvu, tretje poglavje »Drevo življenja« pa se poglobi v njegovo ljubezensko in spolno življenje; splošno znano je, da Adam nima zadržkov ali problemov nositi lastnega kostuma pred drugimi. Spoznamo njegov pogled na ženske in odnos do njih: »Rabim 'brain-boner' /.../ Če ga ni zgoraj, ga ni niti spodaj.« Umetnik, brithen, inteligenten, razgledan potrebuje sebi ekvivalentno žensko, ki ima pokazati nekaj več kot zgolj telo. Četrto poglavje vsebuje prvi vzdevek, ki si ga je nadel pred Nergalom, in prve korake v svetovno znani band. Oči si pasemo na ljubkih družinskih fotografijah, zabavnih pripetljajih s turnej in grotesknih, bolj umetniških izdelkov. Da ne dlakocepimo – metal, prvi bandi, eksperimentiranje, škandali, levkemija, zmaga nad boleznijo, peripetije iz zaodrja, prva ljubezen in tako dalje in tako naprej. Če preberete sami, vam bo najbolj jasno.

Mladi metal entuziast, ki je zrasel v veliko in široko prepoznavno osebnost. Uporniški človek, ki se rad izpostavlja in mu je vseeno za to, kaj si drugi mislijo o njem. Ima trdna prepričanja in jih trdno zagovarja, vsaka izkušnja ga je naredila močnejšega. Z branjem se zdi, kot da se pogovarja z nami in nam stvari pove v obraz, brez zadržkov, brez sladkorja, kakor bi morali včasih početi tudi sami. Nergal je utelešen rek »zgrabi bika za roge« in njegove besede lahko bralcu marsikje odprejo nebo. »Uporništvo je del mladosti. Včasih je nevarno.« Kar pa ni vedno slabo.