Ti Nemci so neutrudni. Prava nemška etika. Caliban se vračajo že s šestim studijskim albumom, ki je še vedno agresivna in hkrati melanholična zadeva, morda se pa stvar na določenih potezah ponavlja. Eden najbolj znanih evropskih metalcore bandov nadaljuje z zvokom, ki se je tako natančno oblikoval pri pošči The Opposite Of Within, vendar je tokrat njihov zvok še bolj temačen, masiven, opaziti je veliko vplivov kot so Fear Factory ali pa Killswitch Engage, seveda pa ni možno iti mimo mračnejših trenutkov Soilwork in In Flames. Produkcija Andersa Friedena in mix Andyja Sneapa je več kot očiten dokaz – stvar zveni izredno dobro!
Kitarska dvojica Denis Schimdt/Marc Gortz se je poigrala predvsem s švedsko melodiko, jo dobro prekrila z močnimi mosh in včasih thrash riffi, seveda pa sta zadržala tisti tipični Caliban breakdown z neverjetnimi in neobičajnimi poudarki. Temu sledi močna ritem sekcija bobnarja Patricka Gruna, ki je še vedno mojster različnih ritmov in bass pedal poudarkov, basist Marco Schaller pa je samo pika na i. Resda je stvar mogoče zato že »prežvečena« in monotona (očitna navezava na prejšnjo ploščo, repertoar pesmi na novi – vse so si precej podobne), vendar je še vedno nekaj izstopajočih stvari kot My Fiction Beauty ali pa No More 2nd Chances, kjer se vidi napredek, pa tudi tisti »evropski touch«, kjer kljub nekakšni »pocukranosti« ne uidemo brutalnosti (Moment Of Clarity feat. Mille Petrozza, Kreator ali pa Nothing Is Forever). Plus točka je dodatni ženski vokal na priredbi Army Of Me od Bjork. Vokali Andyja Dornerja so še vedno tisti nehumani kriki, ki pa so izjemno kvalitetni, tokrat tudi malce nakruljenji, vendar ga dopolnjuje (včasih dobro, a včasih tudi moteče) kitarist Denis Schmidt, ki ima izredno lep čist vokal, ki pa občasno preveč vleče na Fear Factory, da o sledeh popa sploh ne govorimo. Kljub temu pa nas Andy skozi besedila še vedno popelje v svet žalosti, osamljenosti, razočaranja, zdi pa se mi, da ljubezen vseeno ni toliko fatalna, ali pač?
Vsekakor izstopajoča, zanimiva, melodična in brutalna plošča, ki Caliban z razlogom uvršča v sam vrh. Kljub temu je tu še veliko prostora za napredek. Envision the undying darkness!

Ivan