Cataract so me nadvse presenetili, saj sem pričakoval, da bo švicarski kvartet ponudil malce trši zmetalizirani hardcore. Hardcorea tukaj ni več, glasba je zmetalizirana do te meje, da imate občutek, da resnično poslušate Bolt Thrower z ritmiko At the Gates (vendar brez melodike slednjih) in veliko primesi Slayer.
Tole je neverjetno dobrih in apokaliptičnih štirideset minut, kjer Cataract s svojimi nizkotonskimi kitarami, skoraj brez solaž in z odličnim kričečim vokalom popeljejo poslušalca na trnovo pot vsakdanjega življenja, ki ga opisujejo besedila. Za razliko od tipičnih metalcore bandov, Cataract skorajda ne uporabljajo mosh delov, precej se poslužujejo predvsem up-tempo beatov, ki spominjajo na švedski death metal iz začetka devetdesetih. Prej omenjeni vokalist s svojimi kriki odlično povezuje vso mračno energijo tega izdelka. Agresija je na vrhuncu in zagotovljeno je, da boste ta CD morali neprekinjeno poslušati še nekajkrat zapored. Skupina iz Švice, ki je znana predvsem po neverjetno dobrih live nastopih, je postavila pravo antitezo svojem naslovu – tukaj ni poraza, le popolna zmaga. Ko zaslišite besede »These are the chains we're forced to wear, these are the chains we have to break« in se nato vse sprevrže v popoln kaos, vam ne bo ostalo nič drugega, kot da se prepustite uničujoči apokalipsi Cataract, ki v zadnji pesmi izredno primerno končajo s fade-outom, v katerem imamo govor neke osebe, ki pravi, da je to šele začetek, da vas bodo zasledovali, da vas bodo preganjali do konca vaših dni... Boljšega opisa od tega ni.

Ivan