
Cattle Decapitation – Humanure
Cattle Decapitation
Humanure
Metal Blade/Panika Records, 2004
20. 7. 2004
Gre za t. i. (njihova oznaka) »vegi-gore« oziroma band, ki svoja sporočila namenja trpljenju živali, narave, seveda tudi ljudi. Besedila so včasih polna medicinskih izrazov, saj je pevec svoje čase študiral medicino in se na to spozna, drugače pa so ostali teksti bolj v duhu Orwellove Živalske farme in so dobro strukturirani, vsebujejo zanimive besedne igre (Men Before Swine, na primer) in končno odpirajo nove poglede na živali, ki nam jih v duhu »človek je najbolj razvito in razmišljujoče bitje« servirajo na krožnike vsak dan. Ne, Cattle Decapitation se temu odločno upirajo (vsaj to se zdi) in postavljajo VAS na krožnik (še pomnimo prejšnji izdelek, To Serve Man?!!).
Vse to je super, samo, besedila so dosti nerazumljiva, saj kričanje in kruljenje (čeprav odlično izvajano) ne pripomoreta k jasni predstavitvi teksta. Prenosnik ni pravi, kot bi se reklo, kanal pa je onesnažen s šumi. Glasbena podlaga je zelo dobra in v duhu Cattle Decapitation plošč izstopajo predvsem zanimive kitarske melodije, ki so brutalne in na trenutek psihotične (zamislite si Dying Fetus in Fugazi, če grobo ponazorim). Bobni so tokrat izstopili iz tipičnega blast-beata in se podali tudi v up- in midtempo ritme, tisti počasni deli pa so kot Vegeta v juhici. Vse skupaj na trenutke spominja na Vader, vsaj kar se muzike tiče. Intro je dokaj zabaven, medtem ko je outro resniči horror, saj kar 10 minut lahko poslušate, kaj se v resnici dogaja v klavnici. Ne vem pa, če koljejo ljudi ali ne. Kaj je njegov namen, vedo samo oni. Gre tudi za najbolj razgibano ploščo Cattle Decapitation, kaže resničen napredek (če je to sploh v grindu uporaben termin) in vsekakor vnaša novo svežino (drugačen vonj po smrti) od drugih morilcev, ki »grind« uporabljajo za izgovor, da počnejo razne neumnosti. Pa tudi ti so mi OK.
Ivan
Avtor:Ivan Cepanec






