Spominjam se lanskega Metalcampa, bilo je enkrat popoldan, ko se je iz zvočnikov na malem odru zaslišal skoraj angelski glas, ki je pel v r'n'b stilu. Mislil sem si, kako čudno glasbo spet vrtijo med bandi. Nato sem srečal prijatelja, ki mi je povedal, da je potekala tonska vaja za zasedbo Deadlock. Deadlock? Hmm, utegne biti zanimivo, bom pogledal. In nisem bil razočaran. Nemška metalcore zasedba s kombinacijo brutalnega moškega death metal vokala in nežnega ženskega petja? Eno boljših presenečenj na lanskem Metalcampu.
In tukaj pred mano se sedaj predvaja njihov tretji album, Wolves. Deadlock so ena tistih zasedb, ki se izmikajo ozkemu žanrskemu predalčkanju. Prisotni so standardni metalcore prijemi, kot so breakdowni in podobno, a hkrati pogosto izstopajo čudovite tehnične solaže in melodični death metal riffi. Tudi prej omenjeno kontrastiranje distorziranega death metal growla pevca Johannesa Prema in pa spevnega ženskega vokala pevke Sabine Wenger, ki je s tem albumom postala tudi redna članica zasedbe, ustvarja posebno ravnovesje. V njihovi glasbi imajo pomembno vlogo tudi klaviature, ki nemalokrat služijo ustvarjanju atmosfere in uvodov v komadih, ki se jih ne bi sramovali niti Dimmu Borgir, včasih pa celo prevzamejo samostojno vlogo in nosijo celotno skladbo. Prisotni so tudi moderni produkcijski prijemi, kot je uporaba samplov, ki sicer variirajo od industrialnih do dance/techno vložkov, a niso moteči in so vpeti v kompozicijo. Skratka, žanrski mišmaš, ki pa ne izpade kot nepopolni hibrid, ampak kot samostojna, izvirna entiteta. Priporočljivo za poslušanje.

Vasja B.