Def Leppard je eden redkih evropskih rock bandov, ki so v ZDA poželi veliko več slave kot na stari celini. Spomnite se večkrat platinastih albumov Pyromania in še bolj Hysteria, ki velja za enega najbolje prodajanih albumov vseh časov nasploh. Tudi kasneje so sledile še platinaste in zlate plošče, zato seveda ne čudi, da band dela glasbo, ki je primerna za ameriško tržišče.
A da ne bo kdo slučajno mislil, da se Def Leppard spogledujejo z nu-metal kramo ali čim podobnim, ne, v njihovi glasbi je že dolgo prisotno nekaj pop-appeala, ki ga je bilo odplošče do plošče več. Za svojo deseto so se povezali s tremi švedskimi pisci pesmi, ki so poznani po sodelovanju z ameriškimi boy bandi in Britney Spears, ki po novem ljubi rock ‘n’ roll, čeprav se ji o njem sanja približno toliko kot o nuklearni fiziki. Seveda so novi avtorji pustili pomemben pečat na plošči. Le-ta zveni zelo moderno, tako zaradi produkcije kot pop elementov, ki so rockovskim odvzeli še večji kos pogače kot v preteklosti. To ne pomeni nič dobrega, kajti na plošči se vse do zadnjih dveh skladb Scar in bonusa Kiss The Day ne dogaja nič posebnega. Šele tu kitare bolj “zapojejo” in tudi Joe Elliottov vokal je tu izrazitejši, bolj poln, kar velja tudi za njihove tipične refrene. Med ostalimi se najde nekaj spodobnih pesmi: Now, You’re So Beautiful, Cry, Long Long Way To Go (radijsko prijaznega materiala ne manjka), a za kakšno pa bi bilo vseeno, če je ne bi bilo. Za X je značilna tudi visoka stopnja koncentracije “sladkorja”, zaradi česar stik z njo za “diabetike” ni priporočljiv.

Matjaž

Album je posodila trgovina Müller. Lahko ga kupite v Ljubljani na Čopovi 40: eTrgovina