Tale band bom skurcal na »znanstveni« podlagi. Že naslov Volume One nima smisla, ker je pred tem še plošča Prelude, ki jo oni deklarirajo kot EP. Krasno. Samo to sploh ni razlog, zakaj tale Devilinside album preprosto ni vreden niti tega, da bi ga downloadali.
Ko zaslišite prvi komad, ga dajte copy/paste 23x in dobite isto. Na promu piše, da se banda ne more označiti kot marsikaj, kar je na sceni. Oh, seveda lahko – tipični Victory Records vokali (eno in isto), Machine Head/Sepultura linije (spomnite se na začetek Ten Ton Hammer) in to v takih neumnih dozah, da kar... Eh, še strukture so izredno zoprne. Pa vse je tako »brutally heavy«, ma, dosadno u tri krasne, kaj naj rečem. Pravijo, da je pomembna glasba, ok, naj naredijo nekaj glede tega, saj tipi nimajo niti imagea (kar ni minus, ampak če ti je kao glasba pomembnejša), glasba pa je res enolično zatežena. Heavy kitare, ki se skoraj nič ne slišijo, tisti zoprni vložki in neumen boben počasnega tempa. Eh, če tale band spravi v klub tristo ljudi, ki to poslušajo, ok, vem, da pri nas ne bi imeli niti dva, pa še ta bi spala pred stageom. Pazite izjavo, hoteli so nas popeljati na pot; aja, na pot stran od playerja in hitro zamenjavo CD-ja. Metalcoreovci, izognite se temu horrorju.

Ivan