
Fleshcrawl – Structures Of Death
Fleshcrawl
Structures Of Death
Metal Blade, 2007
6. 2. 2008
Ali imate radi zombie filme? No, jaz jih po svoje imam rad, a fan nisem. Resda cenim Day Of The Dead in še kakšne "klasike", a pretiravanje z zombiji me odvrača bolj kot klišejske naslovnice modernih brutal death gore bendov. Zato tudi nisem gledal Redneck Zombie, I Dated A Zombie, Black Sheep ipd. Fleshcrawl in njihove strukture smrti so kot zombi film. Nekako sem se tega že prenagledal oz. v slučaju CD-jev malce preveč naposlušal, a Fleshcrawl so me - po globljem posluhu - vseeno nekako pritegnili. Kot bi recimo po dolgem času italijanskih zombijad pogledal kak Manchester Morgue. Novi Fleshcrawl bo povšeči vsem, ki prisegate na zvoke death metala zgodnjih devetdesetih, še posebej tistih, ki so prišli iz švedske geografske dolžine. Z eno razliko - moderna produkcija je naredila izredno brutalno plato, kar se tiče masivnosti zvoka, po drugi strani pa ima Fleshcrawl še par nians, ki jih loči od kakšnih Dismember ali Unleashed. Žal ne poznam zgodovine Fleshcrawl tako dobro, da bi sodil, ali je ta del "fleshcrawlovskega" zombie filma boljši od prejšnjega, vem pa le, da - kljub vsemu slišanemu - sede v uho kot sveže truplo popusti zombijevim zobem. Vem pa, da je vokal kljub podobnosti Dismember, jasen in zveni kot Jack Nicholson, ki z bridko sekirico teče po hotelu in se dere "Here's Johnny!" Kitare so izredno podobne vsem stvaritvam iz zgodnjega obdobja Sun Studios, medtem ko tankovski boben rešuje stvar s svojo dinamiko.
Zombie film poln protislovij, ampak Structures Of Death je vseeno svež veterc prek grobov scene, ki veliko gradi na ultra hitrosti, ultra nerazumljivih vokalih ipd. Čeprav gre za "deja vu", pa mu je le uspelo najti vmesno in novo pot v svet groze, smrti in nasilja, ki ga predstavljajo predvsem bendi evropske death metal šole. Fleshcrawl - a whole new level of pain, brutality and destruction. Nothing but flesh remains!
Ivan
Avtor:Ivan Cepanec






